1915 Cerknica – Alojz Pogačnik, račun

Vrvici bi danes rekli špaga in zavijalni papir ni bil celofan za darila, temveč rjav ovojni papir, ki je služil za pošiljanje česar koli naokrog. Zavijalni papir dvakratna postavka. Ne vem, v čem sta se razlikovala.

Če imate doma kakšen zelo star sodnijski dokument, potem veste, kakšen je svilen papir. To je tisti, skoz katerega se vidi skoz in skoz in na katerem lahko bereš z obeh strani. Svilnat papir tudi dvakrat in prav tako črnilo.

Žreblji so risalni žebljički ali po domače rajsnedlni. Predvidevam, da jih niso nastavljali eden drugemu na stol.

Ni pa jasno, čemu jim je služila slama. Upam, da ni bila za rezervne dele v kakšni glavi.

Šparali niso. Tako kot tudi zdaj ne, čeprav kar naprej propagirajo, da je treba v državni upravi šparat. Spomnim se, ko so nam v službi že pred dvajsetimi leti rekli, da je treba šparat papir, luč, svinčnike, vodo, sekret papir, kar nam govorijo še vedno. Ali se reklama ni prijela, ali kaj. To me spominja na stare časa socializma, le da smo temu takrat rekli stabilizacija. Pravijo, da je šparanje potrebno zato, ker smo v nekem prehodnem obdobju (uradno temu rečejo kriza), pa moramo zaradi tega potrpeti in bo potem bolje. To so mi govorili že v osnovni šoli pa je že dolgo tega, kar sem jo obiskovala. Takrat so nas učili, da je socializem samo prehodno obdobje v nekaj boljšega, v komunizem in takrat bomo vsi enaki. No, pa poglejte kaj je iz tega nastalo. Kako bi bil en tajkun meni enak, ne vem, je pa tudi vseeno, ker smo ta vlak že spustili naprej in to pred žledom zato imamo sedaj demokracijo v tranziciji. Pa res ne razumem, kaj naj bi to pomenilo. Ali se mi tranziramo v nekaj boljšega, kar nam slabo kaže, ali pa to pomeni, da se drugi tranzirajo »čez nas«. Verjetno bo to, ker se povsod nekam na bolje obrača, samo pri nas je še kar naprej tema na koncu tunela. Če konec sploh je.