1955 Loška dolina – Klaftre

Klaftra je torej izraz, ki se uporablja v trgovanju z drvmi. To pomeni razcepljena metrska polena, ki so zložena v kvader dolžine 4 metre in višine enega metra. Preračunano v kubične metre brez vmesnih prostorov pa je ena klaftra 2,8 kubičnega metra. Pravijo, da so bili pravi mojstri zlaganja drv Tuhinjci, ki so med poleni puščali ogromno prostora. Govorilo se je, da v pravilno zloženo klaftro ne moreš vtakniti otroške roke, v ribniško lahko porineš pest, skozi tuhinjsko pa potegneš klobuk, ne da bi se zmečkal.

Tudi pri nas doma smo kupovali klaftrska drva. Potem smo čakali Franceta Hribljana, ki je s cirkularjem na elektromotorni pogon rezal drva po Cerknici. Trajalo je kar nekaj časa, da je prišel s cirkularjem, ki je bil vgrajen na voziček, iz enega konca Cerknice na drugi konec. France je na vozičku, ki smo mu rekli kulca vozil tudi dolgo leseno lestev po kateri se je povzpel na električni drog in priklopil kabel, ki je bil speljan od elektromotorja, na električno omrežje. Cirkular je imel nezaščitene jermenice in France ni pustil mulcev v bližino stroja. Mnogokrat je ploščati usnjeni jermen zdrsnil z jermenice. Zato je France imel pri sebi cepilno smolo, s katero je namazal jermenici v prepričanju, da bo smola preprečila zdrs jermena z jermenic.

Ker so v Begunjah še vedno rezali drva s kambo, sta se dva mlada Begunjca domislila in si nabavila cirkular. Tako bi olajšala delo Begunjcam in predvsem bi nekaj zaslužila. Ko sta se odpravila na prvo žernado, se elektromotor ni in ni hotel zavrteti, čeprav sta kabel priključila na žice. V hiši je luč svetila, torej tok je bil, motor pa le ni trznil, čeprav je bil nov. Zato sta poklicala v Cerknico na DES in kmalu je prišel električar. Že od daleč je videl priklop na žicah in je grozeče zavpil:

»O hudiča fanta, ne ga srat, glejta kam sta napeljala drat«!

Kabel sta namreč priklopila na telefonske žice.