1954 Dobec – Zalarjev grič

V gorenjem koncu Dobca je griček, ki smo mu rekli Zalarjev grič. Takoj desno pod njim je Brešča hiša, nato pa Kranjča, kjer smo živeli približno 7 let. To je bilo za nas najmlajše glavno sankališče in smučišče, saj v dolenji konec nismo zahajali. Bili smo majhni, pa tudi sicer je bilo plašarjenje (potepanje) zelo na slabem glasu. Na vrh griča so stali Zalarjevi hlevi, ki so po požigu hiše družini služili za stanovanje. Samo bežno se spomnim revnega bivališča s črno kuhinjo in grili (ščurki) v kotu pod stropom. Zdaj je na tem mestu lepa nova stavba, ki služi kot postaja za šolski avtobus in skladišče za gasilsko opremo.

Na sliki je pred hlevi moja teta Jerica in nekaj otrok na sankah in pri njih. Kot majhen otrok sem prva dobila zajčji kožušček, za mano pa so ga pozimi nosili bratje eden za drugim, vendar se na sliki ne vidi, kdo je kdo.

Edini, ki se ga razločno vidi, je moj brat Janez na smučkah. Leve sanke imajo ograjico in ukrivljen, poglobljen prostor za noge. Namenjene so za »prevažanje« manjših otrok ali za krmilo večjih sank in jih še vedno hranim. Na njih sta se sankala tudi moja otroka in nekajkrat tudi vnuka, a zaradi pomanjkanja snega in modernih plastičnih pripomočkov so bolj za spomin.

Hiša, ki jo obnavljajo, je Zalarjeva. V njej je živela Zalarjeva mama. Med vojno je bila požgana, pa je bila prisiljena živeti v hišici čez cesto, tam, kjer so na sliki sanke.

Prispevek je napisala: Marija Košir.

Kraj: Dobec
Datum: 1954
Avtor: France Kranjc
Zbirka: Marija Košir
Skenirano: 16. 8. 2015 (Marija Košir)
Oblika: skenirana datoteka