Skip to content

1938 Dolenje Poljane – Cvet Poljancev

29. 08. 2015

150716880-003Pri neznanem fotografu so se okoli leta 1938 ali 1939 slikali fantje in dekleta z Dolenjih Poljan ter eden iz Podcerkve. Prva na levi stoji Terezija Okoliš, lepa šivilja Rezka, ki je verjetno imela prste vmes pri svojem in sestrinem plašču, obeh umetelno obrobljenih s plišem. Ni se namreč ustrašila tudi krojaških del, pa še marsičesa drugega tudi ne. Poleg Rezke stoji Ivan Strle, Valkov iz Podcerkve, pastorek Tomaževe tete France in s tem Okolišev sorodnik, na desni pa je Rezkina sestra Angela. Sedi Marija Grbec, čedna Novakova Micka, ki bi najraje sramežljivo odtegnila roko Okoliševemu Janezu poleg sebe -samo na fotografovo zahtevo je dovolila, da jo drži … najbrž.

Zelo lepo in moderno so oblečeni:

Dekleta so oblekla elegantne plašče in obula šulne s pasčki, pokrile pa so si imenitne bele baretke, vse tri enake. Njihove pričeske so z vročimi kleščami skrbno oblikovane v velne in pripete s špangami, najbrž tudi utrjene s sladkorno raztopino. Nič manj lepe niso kot kakšna Mary Pickford v kinu, le vpadljivi šminki so se spodobno odrekle. Tudi fanta sta čedna. Ivan v širokokrajnem klobuku z visokim oglavjem gleda v daljavo in njegov izraz spominja na mladega Charlieja Chaplina v Lučeh velemesta, čeprav nima brk, Janez je desno nogo v širokih pumparicah in dokolenko s kačastim vzorcem poravnal vzporedno z nogo dekleta ob njem, ki je obuta v rebraste nogavice. Fanta imata kravati, Janez pod suknjičem h karirasti srajci tudi pulover ali brezrokavnik. Micka si je beli šal zavezala v razkošno pesniško pentljo, Angela si je enakega položila strogo in visoko navzkriž pod ovratnikom plašča.

Le kakšna priložnost je bila, da so se sklenili fotografirati? Kaže, da so se slikali pozimi, saj so toplo oblečeni. Zanimivo je, da je posnetek narejen zunaj, saj stojijo na kamniti škrli in zdi se, da imajo pod nogami celo sneg, za njimi pa je vseeno obešeno poslikano platno kot kulisa.

Rezka je bila rojena leta 1914, Angela 1918, Janez pa 1919, za ostala dva ne vemo, a bili so vrstniki. Mladi so še – fotografija je nastala dovolj zgodaj, da je bila Rezka očitno še neporočena – poročila se je namreč leta 1940 in to ne z možakom s slike. Zgornja meja, ko bi bila ta fotografija še mogoča pa je prva polovica leta 1942, po tistem Janeza ni bilo več.

Okolišev Janez z Dolenjih Poljan je bil leta 1919 rojeni drugi Okolišev sin. Ob začetku vojne je služil v starojugoslovanski vojski, menda v mornarici, in se po razpadu stare vojske kmalu pridružil partizanom. Iz tistega časa je ostal bežen spomin nanj: ko je v uniformi vodil svojo četo iz Vrhnike proti Poljanam po pobočju Racne gore, je odblesk njegovega kratkega mornariškega meča pritegnil pogled otroškega opazovalca v Vrhniki …

Janez je bil ubit leta 1942. Partizani so konec poletja in na jesen po julijski italijanski ofenzivi hodili obdelovat in pobirat pridelke na njive v požgani in izseljeni Babni Polici. Poželi so žito, skopali krompir in podobno, saj so še kako potrebovali hrano. Ob neki taki priložnosti so jih napadli belogardisti in partizani so se razbežali na vse strani. Med bežečimi je bil tudi Janez Okoliš, ki so ga pozneje tovariši našli mrtvega nad cesto v bližnjem Jermendolu in ga pokopali v plitev grob med skalami. Vest o njegovi smrti so na Poljane prinesli partizani, ki so tja pogosto prihajali.

Mati in sestre so Janeza odkopale in ga z ulakom, ročnim vozičkom, odpeljale v Viševek na pokopališče. Med pogrebnim obredom je prišla tja skupina oboroženih belogardistov, kar je mater mrtvega partizana tako prizadelo, da jim je zgrožena in ogorčena rekla: » Kaj pa še hočete? Ali nas niti danes ne morete pustiti v miru!?«. Šele pozneje so prisotni zaključili, da so belogardisti najbrž prišli na pokopališče zato, ker so pričakovali, da se bo pogreba udeležilo tudi Janezovo dekle, partizanka iz Loškega Potoka, ki bi jo tam lahko ujeli …

Poleti 1942 je na Dolenje Poljane prišla kolona Italijanov. Vodil jih je oficir, ki je iz denarnice potegnil listič in rekel: »Giovannino Okoliš! Partigiano! Fari, fari!*« Iz hleva so pobrali živino, vole zapregli v voz, naložili prašiče … Družina je imela pet minut, da vzame iz hiše najnujnejše, nato so vojaki vanjo nanosili sena in slame in jo zažgali. Samo pri Okoliševih, zaradi Janeza. Rezka s te slike, ki je takrat že imela dojenčico, je izprosila, da so pustili kravo, vse drugo je šlo …

Za silo so potem Okoliševi pokrili preostale zidove na pogorišču in izkoristili velbani štibelc za bivanje, nekaj članov družine se je zateklo spat k Polončičevim, kjer je bila šola … A ne dolgo za tem so vojaki prišli še enkrat in požgali vso vas, vaščane pa odpeljali na Rab ali izgnali … Poljane so bile prazne in požgane do tal, po čudežu je ostala le prastara Okoliševa kašča, ki še stoji.

150716880Soseda Novakova Micka in Okolišev Janez – fotograf ju je postavil skupaj, kot da sta zaročenca, a so bili poljanski fantje in dekleta drug drugemu le zelo dobri sosedje, v dobrem in slabem.
150716880-001Kako je bila čedna naša teta Rezka in kako se je znala nositi … Tudi njo je fotograf postavil k postavnemu sorodniku iz Podcerkve, ki se je zasanjano zazrl nekam stran od fotografa. Je tam morda stalo še eno čedno dekle? In Rezka – je takrat že poznala svojega muzikanta Ivana, ki ji je bil usojen za moža le slaba štiri leta?
150716880-002Angela Okoliš, rojena leta 1918… Kmalu je odšla od doma in si našla službo v Ljubljanski gostilni Pri Baharju. Je bila v času nastanka fotografije že v službi? Čisto mogoče, oblačila, ki jih ima na sebi, niso bila zastonj. Zmeraj je bila korajžna, delovna in trdoživa – pa saj je tudi morala biti, drugače ne bi preživela vsega, kar ji je natovorilo življenje.

Slovarček:

  • ulak, vlak, uolak: ročni štirikolesni voziček
  • šulni: nizki čevlji
  • španga: lasna sponka
  • velni: valoviti kodri
  • štibelc: manjša soba v tradicionalni kmečki hiši
  • velban: obokan
  • »Giovannino Okoliš! Partigiano! Fari, fari!*: Janez Okoliš! Partizan! … Kaj pomeni “Fari, fari!” presega moje znanje – mogoče je povezano z glagolom “fare” – narediti ali s samostalnikom “faro” – svetilnik.

Viri:

  • Marija Miklič, Cerknica, ustno 2014
  • Zofija Mulec, Markovec, ustno, 1974
  • Anton Avsec, Medvode, ustno, 2014

Kraj: ni znan
Datum: domnevno okoli 1938 ali 1939
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 16. 7. 2015
Oblika: fotografija

9 komentarjev leave one →
  1. Anajedrt permalink
    29. 08. 2015 13:44

    Kakšna finesa. Pa bo še kdo rekel: podeželje, pa hribi. Ta dekleta so kot Parižanke.

  2. anitamanfreda permalink
    1. 09. 2015 16:14

    Po platnu v ozadju bi dodala, da je avtor Franc Truden-Hlepinov iz Podcerkve. Omenjeno platno se pogosto pojavlja v njegovih predvojnih posnetkih.

  3. 2. 09. 2015 06:39

    Hvala obema za odzive. Medtem sem v Palčavi šiši na Plešcih videla miniaturno razstavo o predvojnih fotografih, kjer sem se poučila, da so takratni fotografi hodili slikat “po terenu” in s seboj nosili poleg vse druge opreme tudi platno za ozadje. To, in dejstvo, da so na sliki sami domačini, potrjuje domnevo, da je avtor fotografije res Franc Truden. Ker se mi “škrla”, na kateri stojijo, zdi znana, ugibam da so se morda slikali na pragu Okoliševe hiše na Dolenjih Poljanah, platno pa so obesili na vrata…

Trackbacks

  1. 1940 Stari trg – Poljanska dekleta | Stare slike
  2. 1938 Jermendol – O “vinkeštah” | Stare slike
  3. 1962 Iga vas, Siga – O napajanju živine pri Lekanovih in v Novem Kotu | Stare slike
  4. 1935 Dolenje Poljane – Konec šolskega leta | Stare slike
  5. 1916 Dolenje Poljane – Ate in Mama | Stare slike
  6. 1955 Dolenje Poljane – Kapela Žalostne Matere božje | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: