1965 Cerknica – Sv. Janez (2)
20. 05. 2016
Fotografijo je posnel Štefan Bogovčič kmalu po hudem viharju 4. julija 1965, ki je divjal na našem področju. O isti zadevi pod naslovom 1965 Cerknica – Sv. Janez sem že napisal prispevek, ki je bil v Starihslikah objavljen 22. 6. 2011. Na tisti prispevek je bilo 7 dobrih komentarjev, zato jih v tem prispevku ne bom ponavljal.
Kot sem zapisal zgoraj, je 4. julija 1965 naše kraje zajelo hudo neurje, ki je povzročilo veliko škodo. Posebno hudo škodo so utrpeli gozdovi in gospodarska poslopja. Čeprav je neurje trajalo le kratek čas, je povzročilo pravo razdejanje.
Podrt je bil drevored sadnih dreves ob cesti proti Dolenji vasi in proti Dolenjemu Jezeru. Gozd v Rakovem Škocjanu, pri Bločicah in na Javorniku je bil zelo uničen. Marsikatera stavba je izgubila streho, mnogo kozolcev je bilo porušenih.
Brez pločevinaste strehe na zvoniku je ostala tudi cerkvica sv. Janeza na cerkniškem pokopališču. Poskrbljeno je bilo, da je zvonik dobil kmalu novo streho, prav tako pločevinasto, ki jo je naredil moj sosed Lojze z Male gase.
Štefan je na hrbtni strani zapisal. “Še zvonik cerkvice na pokopališču v Cerknici je ostal brez svojega vrha po neurju”.Kraj: Cerknica
Datum: 1965
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 8. 5. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
ta vihar je povzročil veliko škode tudi v Planini in sicer na območju Maln-ov, se spomnim, da sva z očetom še okrog leta 1970, tam na eni takih gozdnih parcel pripravljala drva. Čiščenje je takrat dovolilo GG Postojna. No jaz sem bolj stikal naokoli, imam pa še danes v spominu sliko-pogled na Malne in Milavčev mlin…
Na Blokah se je tistega viharja prijelo ime ciklon. Največ škode je bilo na JV področju Bloške planote ter v gozdovih Županščka in Bloščka. Sledilo je večletno čiščenje in ponovno pogozdovanje, žal skoraj izključno s smreko. Danes so te smreke žrtev podlubnikov, žleda in snegolomov.
Po tem ciklonu smo po letu 1970 nabirali maline. Do Bloščka smo se peljali s kolesi, na bilanci smo imeli obešene prazne kangle, za nazaj pa smo bili kar dobro obloženi s polnimi. Mama je potem doma skuhala malinovec. Mmm, najboljši malinovec. 😀
Na ta dan smo bili s šofersko družbo v lovski koči v Rakovem Škocjanu, kjer smo se gostili z izkupičkom šoferske veselice. Veselo razpoloženi smo ob spremljavo harmonike prepevali v koči, kar naenkrat se odprejo vrata in skozenj pade del smreke naravnost v hodnik. Na srečo je bil Oglarjev Slavc iz Cerknice tam s tovornjakom, motorno žago pa so si sposodili pri gozdarju Zvolfu , da so razrezali drevesa, Slavc pa jih je potegnil s poti, da smo sploh lahko prišli domov.