1965 Cerknica – Sv. Janez
Poleti, neke vroče in soparne nedelje popoldne leta 1965 je bil na našem področju hud vihar, ki je lomil drevesa in razkrival strehe. Povzročil je veliko škode. Takrat je vrglo tudi streho z zvonika cerkvice sv. Janeza Krstnika na cerkniškem pokopališču.
Povsem levo se vidi zvonik farne cerkve v Cerknici. Levo od cerkve na pokopališču pa stoji Obrezov žrh, o katerem smo v Starihslikah že pisali.
Predno so umrle pokopavali na sedanjem pokopališču so jih pokopavali izven trga na sosednji Kamni gorici, kjer so postavili leta 1476 kapelo sv.Roka, priprošnjika proti nalezljivim boleznim, predhodnico sedanje cerkve na Kamni gorici, ki je bila postavljena leta 1640.
Približno leta 1683 so začeli pokopavati umrle na novem pokopališču na južnem koncu Cerknice, ob cesti, ki pelje na Dolenje Jezero. Na sredi pokopališča so zgradili cerkev z zvonikom v čast svetemu Janezu Krstniku. Cerkev ima en oltar s sliko, ki prikazuje Janezov krst. Slika je brez letnice in je delo neznanega umetnika. Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika je arhitekturno posebna varianta zapoznele gotike, kjer se prepletajo severni in južni vplivi. Na portalu v zvonici je vklesana letnica 1642.
Fotografijo je napravil neznan avtor kmalu po viharju.Zvonik cerkve sv. Janeza Krstnika je potem kmalu dobil novo streho. Tudi ta je bila pločevinasta. Naredil jo je kleparski mojster Lojze Negro z Male gase.Škoda, da streha zvonika ni izdelana iz bakrene pločevine, saj bi bila lepša in trpežnejša.Na pokopališču se vidi ženske, ko si med urejanjem grobov izmenjujejo informacije. Lahko bi to medsebojno informiranje imenovali “rumeni tisk” ali pa “žurnal”.Viri:
- Notranjska A – Ž, priročnik za popotnika in poslovnega človeka, PZ 1999, stran 53,
Kraj: Cerknica
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Popek
Skenirano: 1. 2. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Če se prav spomnim, je bil vihar 4. 7. 1965 na Dan borca. Neurje je bilo že popoldne. S polovice strehe na stari šoli je pometalo vse strešnike. Ker je bil praznik in so bile obešene zastave, jih je odneslo. Na lipco na placu se je ujelo več tako odtrganih zastav.
V spominu imam še, da je bil takrat podrt kar precej velik del gozda v Škocjanu, na Javorniku, razkrita cerkev na Bloški polici, podrta lipa na križišču na Bloški polici …
Prav se spominjaš da smo bili v kinu. ko smo prišli ven je bilo pravo razdejanje.Podrlo je tudi hruškov drevored na cesti v Dolenjo vas danes stuji le še ena. Drevored je bil nasajen še v časih Marije Terezije.Najbolj hudo je bilo Zajčkovemu atu ker je iz teh hrušk skuhal kar precej litrov šnopca-žganja.
Popoldne ob štirih smo šli v kino, gledali smo znameniti film “V vrtincu”. Nekje proti sredini je zmanjkalo toka. Ko je g. Čelesnik, ki je bil hišnik in biljeter kinodvorane, odprl stranska vrata, je bilo zunaj pravo razdejanje.
Šele zdaj sem natančno prebral besedilo in ugotovil, da sem v komentarju samo ponovil, kar je že itak napisal Dušan. Kaj č’mo, enaki spomini 🙂 …
Takrat je podrlo tudi hruske, ki so bile ob cesti do Dolenjega Jezera, razen t’krivlaste.
Nasa tepka se je podrla na kurnik, pod seboj pokopala precej kokosi, a ker je bilo drugega prevec za postorit, je preostale zive kokosi mama pustila v kurniku. Tako si je gospa lisica ponoci postregla. Odnesla je prav vse zive kokosi, mrtve pustila. Tako smo bili ob vse kokosi. Vsaj dvajset jih je stela jata, pa se petelin poleg.
V časopisu Glas Notranjske, številka 8 iz leta 1965 je na strani 9 fotografija zvonika iz cerkniške smeri “Še zvonik cerkvice na pokopališču v Cerknici je ostal brez svojega vrha po neurju”.
… na straneh 5 in 8 navedenega časopisa pa še druge slike pričajo o posledicah neurja – “Vihar, kakršnega pri nas stari ljudje ne pomnijo.”