1979 Postojna – 4. a v Jami

Druga Komoučeva posebnost (poleg halje) so bili nenapovedani testi. Kar en dan je stopil v razred in začel brskat po žepih tiste znamenite halje in že smo vedeli, koliko je ura. Nato je rekel: »Naj vzame vsak en list papirja«, dal tri naloge in deset minut. Če si znal, si naredil, če nisi, si pa oddal en list papirja. In ko so bili ravno eni taki časi okrog pred počitnicami in smo pričakovali nenapovedan test, prileti razredna izvidnica. Kar tancala je po eni nogi in prepevala: »Komouca ni, Komouca ni!« Je imel prometno nesrečo. Saj mu ni bilo nič, avto jo je pa bolj slabo odnesel. Da je imel prometno nesrečo, smo vedeli skoraj prej kot on sam in smo si oddahnili, da zdaj pa ne bo nenapovedanega testa. Ni minilo petnajst sekund, ko je vstopil Komouc. En uč je imel tak, kot da ga je žena z drugo dobila, ni se smejal, po halji pa je brskal in končno izdavil, da naj vzame vsak en list papirja. Če je človek dosleden, ga tudi konec sveta ne premakne.

• Frane Smerdelj,
• naslednji ni naš, se je pomešal,
• Cvetka Lampelj,
• Miran Grilj,
• Karmen Berra.

• Vesna Jernejčič,
• Marija Kebe,
• Irma Blažina,
• Ema Zorc,
• ne vidim,
• Marjetka Grča,
• Darko Kapelj in
• v prvem planu profesor Komovec.

Irma je bila pridna, je zapisala podatke. Lahko bi pa bolj na veliko. Kaj ni vedela, da sedaj slabo vidim? Pa še skoraj rojstni dan je imela!