1932 Grahovo – Slemenski fantje

Pred nekaj leti mi je Ivan Škrlj ob enem najinih razgovorov pokazal to sliko. Prvi trenutek sem pomislil, da so to verjetno kakšni ugledni, mladi mestni možje. Toda ne. Pri fotografu Šegi v Grahovem so se najbrž leta 1932 slikali trije fantje s Slemena na Blokah. Urejene frizure, obleke s telovniki, kravate in celo metuljček, žepne ure in cvetlice v gumbnicah kažejo na posebnost trenutka, ko so se za slikanje odločili Ivanov oče in njegova soseda. Bili so stari okoli 20 let in prav lahko, da se je kateri od njih odpravljal k vojakom ali pa se je morda eden od starejših dveh pripravljal na poroko.

Ena najvišje ležečih bloških vasi Sleme leži 790 m nad morjem in se naslanja na pobočje Slivnice. Pod vasjo leži lepo, pol hektara veliko Slemensko jezero, nekdanji ribnik Turjačanov. Tako kot za ostale vasi in zaselke Trojiške fare je tudi za Sleme 20. stoletje pomenilo večinoma hude čase, ki se kažejo tudi v upadanju prebivalstva. Leta 1900 je imela Trojiška fara okoli 1000 prebivalcev, leta 1935 še 700, danes jih v dvajsetih vaseh in zaselkih živi še nekaj čez 200, od tega na Slemenu 7.

Izseljevanje, prva, posebej pa druga svetovna vojna in njene posledice so opravile svoje. Podružnična šola pri Sveti Trojici je svoja vrata zaprla leta 1977. Sveta Trojica je še vedno samostojna župnija, a od leta 1967 v soupravi župnika od Fare, ki danes soupravlja tudi župnijo Sveti Vid. Kot je napisala Marija Žgajnar v knjižici “200 let župnije Sv. Trojica”, so tisti, ki so ostali krpanovsko trmasti in pokončno vztrajajo in ohranjajo ta del Blok živ in dejaven. Predvsem v času samostojne občine Bloke so obnovljene in zgrajene modernejše komunikacije, življenje je lažje in obetavnejše. Temelji za optimizem so trdnejši.

Trem slemenskim fantom usoda ni bila naklonjena. Vsi trije so si v letih pred drugo svetovno vojno ustvarili družine, v kmečkih hišah se je kljub skromnosti oglašalo otroško veselje. Potem pa vojna, okupacija, upor, revolucija, protirevolucija, dnevi težkih odločitev. Nobeden od trojice sosedov se po koncu vojne iz domobranskih enot ni vrnil domov. V knjigi Staneta Okoliša “Žrtve 2. svetovne vojne na ožjem Notranjskem” so v podatkih za vas Sleme v suhih zaznamkih in številkah zapisane njihove usode, ki ne morejo zaobiti grobega, tisočletnega evropskega  vzorca vladanja: “Gorje premaganim !” Tako je že leta 410 pr. n. št. vzkliknil Bren, keltski kralj, ko je po zmagi neusmiljeno opustošil Rim.

Ivan Škrlj, Šokotinov, 1912 – 1945, kmet, Vetrinj, Teharje, Jugoslovanska armada, likvidacija.

Karel Ponikvar, Jurjev, 1913 – 1945, kmet, Vetrinj, Teharje, Jugoslovanska armada, likvidacija.

Jože Ponikvar, Županov, 1909 – 1944, kmet, Borovnica, letalski napad, Angleži.

Žig imena je uporabljal pokojni Ivan Škrlj. Imena pa je na sliko zabeležil njegov sin.

Viri:

• Ivan Škrlj, Sleme
• Stane Okoliš: Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, 1996
• Marija Žgajnar: SS. Trinitatis, 200 let župnije Sv.Trojica, 2008

Kraj: Grahovo
Datum: 1932
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Ivan Škrlj
Skenirano: 21.3.2016
Oblika: fotografija