Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (12)
1908 Jasna Poljana – Tolstoj
Tolstoj se je rodil 9. septembra 1828. Če ni bil največji ruski pisatelj, je bil zagotovo najzanimivejši. Umrl je pri 82 letih (20. novembra 1910). Lahko si je privoščil, da je šest let pisal Vojno in mir, ker je bil premožen. Ne pa tako kot naš Cankar, ki še za kofe ni imel. Heroina pa je njegova žena, ki je delo prepisala sedemkrat. Bila je edina, ki je znala brati njegovo skoraj nečitljivo pisavo.
Tolstoja je naslikal Jan Styka (8. april 1858 Lvov, Ukrajina – 11. april 1825 v Rim, Italija), poljski slikar, ki ustvarjal zgodovinske motive, bitke in krščanske panorame. Bil je tudi ilustrator, pesnik, velik domoljub in znamenit govorec. Njegovi govori so bili leta 1915 natisnjeni pod naslovom »Duša Poljske«.
Vojno in mir je ustvarjal od leta 1863 do 1869. Ideja se mu je porodila leta 1856. Šele čez pet let pa je svojemu prijatelju prebral prvi dve poglavji dela, ki ga je naslovil Dekabristi. Tu je opisal življenje dekabrista, ki se je s svojo družino po 30 letih vrnil iz pregnanstva v Sibiriji. Tolstoj se je odločil posvetiti delo življenju tega lika, a je kasneje to misel opustil. V pisateljevi zapuščini so našli preko 5200 zapiskov, ki so mu pomagali slediti skozi vse faze dela. Prvotno naj bi se dogajanje začelo leta 1856, pred ukinitvijo tlačanstva. Kasneje se je pisatelj premislil in se vrnil k dekabristom. Tudi to misel je kasneje opustil in se vrnil v čas domovinske vojne leta 1812. V začetku ga je naslovil Tri pore. V prvi je opisal začetek stoletja in prvih 15 let dekabristov, v drugi decembrsko vstajo leta 1825 in v tretji konec krimske vojne, petdeseta leta in čas smrti Nikolaja I., amnestijo dekabristov in njihovo vrnitev iz izgnanstva v Sibiriji. V različnih fazah pisanja je Tolstoj predstavil široko platno, na katero je naslikal zgodovino ruskega ljudstva in skušal predstaviti njegov značaj. Prva poglavja so bila natisnjena šele leta 1867, na preostalem delu pa je delal in ga urejal še nekaj let. Naslov je večkrat menjal. »Tri pore« je opustil in se odločil za »Tisoč in osemsto peto leto«. Tudi tega je opustil in delo naslovil »Vse je dobro, če se dobro konča«, kar mu ni ustrezalo. Končno ime »Vojna in mir« je delu dal leta 1867.
Zgodba se začne v salonu Ane Pavlovne. Tam se zberejo Pierre, Andrej in knez Vasilij. Slednjega neka kneginja prosi, naj njenemu sinu Borisu pomaga do boljšega položaja. Razpravljajo o Napoleonu. Roman opisuje zasebno in družabno življenje plemiških rodbin Bolkonski (Andrej in Marija, Rostov (Nataša in Nikolaj) ter Pierra Bezuhova. Knez Andrej obišče očeta v Lisih gorah. Tam se odloči oditi v vojno. Feldmaršal Kutuzov ga pošlje v oddelek, ki naj bi zadržal Francoze. Med boji umre Pierrov oče, ki zapusti veliko bogastvo, zato Pierru mnogi zavidajo. Knez Vasilij ga skuša poročiti s svojo hčerko Heleno. Zaradi bogastva, kakopak. Poročita se, a Pierre kmalu spozna, da je naredil veliko napako. Na dvoboj pozove Dolokova, ki ga krivi za vse težave v svojem zakonu, saj le-ta ljubi Heleno in ona njega. Dolokov je ranjen, Pierre se loči od žene. Sledijo številni dogodki, ljubezni, prepiri … Leta 1812 je v borodinski bitki Andrej hudo ranjen in podleže ranam. Nataša se poroči s Pierrom, Nikolaj Rostov pa s knežno Marijo. Vojna se nadaljuje. Francozi spoznajo, da ne bodo zmagali. Zapustijo Rusijo.
Še bolj na kratko (ukradeno z interneta pred leti): “Pred dvesto leti so šli žabarji nad babuške in so prišli do Moskve. Potem je prišla zima in žabarji pomrznejo k svine in nabijejo babuške k zajc korenje. Knjiga ima jurja strani, tu je tudi ena bejba, žurke, nekaj žvakajo ves čas.”
Vsa čast mu. Tisoč strani spraviti v dva stavka – če to ni uspeh. Menim, da je zaslužen vsaj toliko kot Tolstoj.
Nič, tri krat nič.Slovarček:
- žabarji: Francozi
- babuške: Rusi
- dekabristi: tudi decembristi, so bili vojaški zarotniki v Sankt Peterburgu, ki so skušali vreči carsko vlado decembra 1825. Upor je zadušila carska vojska. Voditelje so obsodili na smrt ali pa pregnali v Sibirijo na prisilno delo.
Kraj: Cerknica (zbirka), Jasna Poljana
Datum: 1908
Avtor: Jan Styka
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica
RSS - Posts