1943 Ljubljana – Martin Krpan

Na sliki vidimo eno od ilustracij Martina Krpana. Leta 1943 jih je naslikal Lojze Perko k zgodbi Frana Levstika, ki jo vsi poznamo.

Tisti, ki še ne veste, boste pravkar izvedeli, da je Krpan naš ne pivški. Lastijo si ga namreč Bloke in Pivka. Zmagale so Bloke. Fran Levstik je Krpana umestil v vas Vrh pri Sveti Trojici. Takole pravi: »V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek.« Vedno poslušam, da je Notranjska na to stran Javornikov, kjer se tudi civilizacija neha. Že mogoče. Nam je pa Krpan pridobil pomemben trgovinski sporazum z Dunajem – koncesijo za trgovanje s soljo. Do tedaj je imela nad tem monopol država.

»Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa štrlele kot dve metli.« In Mokrc je videti le z Vrha pri Sveti Trojici. Uro in četrt peš hoda od Mokrca je vas Golo, ki jo omenja Krpan: »Saj menda veste, kako je dejal rajnki Jernejko na Golem: Ali ga bom s pogačo pital …«

Kot potrditev pa prilagam še povezavo na spletno stran, kjer boste izvedeli vse o Martinu Krpanu in njegovem poreklu, v sliki in besedi. Krpana ne damo.

https://www.bloke.si/martin-krpan.html

Pameten je bil Krpan. Delat se mu ni ljubilo, raje je kontrabantil. S tem je zaslužil več, kot bi s kmetovanjem v mrzlih notranjskih krajih. Iz Trsta je švercal angleško, sol znano tudi pod imenom navadni soliter. Uporabljajo ga pri izdelavi dimnih bomb. V 19. stoletju in še sedaj ga uporabljajo pri izdelavi smodnika. Krpan torej ni tovoril jedilne soli, temveč »sestavne dele« za izdelavo smodnika. Cesarju je rekel, da tovori kresilno gobo in bruse. S tema dvema sestavinama lahko povzročimo iskre. Z iskrami in z angleško soljo, ki jo je Krpan dejansko tihotapil pa lahko zanetimo iskro upora.

Širše gledano Krpan predstavlja neke vrste narodnega buditelja. V naše kraje prinaša sol – pamet in kulturo. To pa je le krinka. Krpan je pripravljal revolucijo za osvoboditev Notranjske izpod Avstro-ogrskega jarma, za slovensko kulturo in jezik. On je postavil temelje za današnjo slovensko državo. Ker pa je s Slovenci tako, da je bila Sloga le kino v Ljubljani, narod pa se ni rad upiral oblasti, Krpanu ni uspelo. Počakati je bilo treba nekaj let. Prvi korak k samostojnosti smo naredili leta 1921. Takrat smo Italijanom na Rakeku pomolili pod nos Rapalsko pogodbo, podpisano 12. novembra 1920 in 26. februarja 1921 so spakirali in se pobrali. Ne prav daleč – le do Postojne. Naslednji korak je bil leta 1941, ko smo po štirih letih borbe nagnali fašiste, naciste in ostale iste. Po skoraj petdesetih letih pa smo se naveličali skupne države Jugoslavije in preko Sotle poslali še ljudsko jugoslovansko armado. Vse najboljše, Slovenija, za trideseti rojstni dan.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1943
Avtor: Lojze Perko
Skenirano: 6. 1. 2013
Oblika: reprodukcija ilustracij iz knjige Martin Krpan z Vrha