1869 Med Blokami in Predjamo – Dnevnik Rudolfa Geschwinda (1)

Na risbi je portret Rudolfa Geschwinda. Ni znano, kdaj je nastal. Shranjen je v zbirki Muzeja gozdarstva in lesarstva v mestu Zvolen na Slovaškem. Svetovno znani avstro-ogrski žlahtnitelj vrtnic Rudolf Geschwind je kot gozdarski inženir služboval v različnih krajih takratne monarhije, leta 1869 tudi pri knezu Windischgrätzu na območju med Blokami in Predjamo. Žal pa nimamo iz tega časa nobene podobe ali fotografije.

S svinčnikom narisana risba, ki naj bi bila portret Rudolfa Geschwinda, pa ima nekoliko zapleteno zgodbo. Od leta 1957 dalje so imeli v omenjenem muzeju uokvirjeno risbo “lovca s puško” in po določenem času so jo glede na podpis Geschwind povezali z Rudolfom Geschwindom, ki je preživel znaten del svojega življenja kot gozdarski mojster v mestu Krupina na Slovaškem konec 19. in začetek 20. stoletja. Glede na to, da je znal Rudolf lepo risati in mu je bil portret podoben, so sklepali, da gre za njegov avtoportret. To je veljalo vse do razstave ob stoti obletnici njegove smrti leta 2010, ko so ugotovili neverjetno podobnost risbe z ilustracijo Christiana Wilhelma Allersa v knjigi Ludwiga Ganghoferja Das Deutsche Jägerbuch iz leta 1898. Na ilustraciji je upodobljen Leo Dorn, poklicni lovec in alpinist. Portreta sta si zelo podobna v detajlih in danes ni povsem jasno, za kaj točno gre. Obstaja le domneva, da se je Geschwind sam narisal po tej ilustraciji. Resnico bi lahko odkrili v njegovih dnevnikih, ki pa se niso vsi ohranili, zato to ostaja skrivnost [1].

K sreči se je ohranil dnevnik iz leta 1869, ko je bival Geschwind z družino na Uncu in v Predjami.

Rudolf Geschwind je bil nemškega porekla iz družine sudetskih Nemcev. Rodil se je leta 1829 v kraju Hředle, nemško Haspeln, (danes okrožje Rakovník) na Češkem v takratnem Avstrijskem cesarstvu, umrl pa leta 1910 v mestu Krupina na Slovaškem, takrat v Avstro-Ogrski monarhiji. Študiral je na Tehniški univerzi v Pragi in kasneje še na Akademiji za gozdarstvo v Banski Štiavnici na Slovaškem (takrat Schemnitz).

Ljubiteljsko se je ukvarjal z vzgojo in žlahtnjenjem vrtnic, zlasti z vzgojo proti mrazu odpornih sort. Vzgojil je preko sto trideset sort vrtnic in o tem napisal nekaj strokovnih knjig ter vrsto člankov. Njegova najbolj znana knjiga ima naslov Die Hybridation und Sämlingszucht der Rosen, ihre Botanik, Classification und Cultur nach den Anforderungen der Neuzeit (Križanje vrtnic in vzgoja sadik, njihova botanika, klasifikacija in vzgoja po zahtevah sodobnega časa) iz leta 1864. Najbolj znana vrtnica, ki jo je vzgojil, ima naziv “ Gruss an Teplitz” (pozdrav Teplicam). Eno od svojih vrtnic je poimenoval “Schloss Luegg” (Predjamski grad), ki pa žal ne obstaja več. Za njegovo dediščino se potegujejo Madžari in Nemci, Slovaki in Čehi, kar izhaja iz skupne zgodovine, vsaj malo pa tudi mi. Strokovnjakom in gojiteljem vrtnic je Geschwind dobro poznan tudi pri nas. Geschwindove sorte vrtnic gojimo tudi v Sloveniji, cenimo njegovo dediščino. Junija leta 2017 je bila med drugim predstavljena pri nas na prvem regionalnem kongresu Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic za Vzhodno in Srednjo Evropo [2].

Na področju hortikulturne stroke sem popoln laik. Na spletni strani Stareslike želim predstaviti predvsem nekaj zanimivejših povzetkov iz njegovega dnevnika, ki ga je pisal med bivanjem na Notranjskem.

Svoj dnevnik je pisal v nemščini in v njem uporabljal večinoma le nemška imena naših krajev. Njegov dnevnik oziroma izbor iz dnevnikov je prevedel v slovaščino Marián Kováč (1922 – 2006), zgodovinar na področju gojenja vrtnic na Slovaškem, kar zaradi zbledelosti in včasih nečitljivosti rokopisa ni bilo enostavno, zato določenih zapisov po dnevih sploh ni mogel prevesti. Njegov slovaški prevod [3] mi je prijazno posredovala Jana Hutťanová, muzejska pedagoginja iz Slovaškega narodnega muzeja, aktivna tudi kot podpredsednica v Slovaškem društvu ljubiteljev vrtnic. V prevedenih slovenskih povzetkih iz tega dnevnika navajam slovenska imena za večino krajev, ki jih je možno identificirati, nemško ime pa kvečjemu v oklepaju. Njegovi zapisi po dnevih so kratki, včasih celo preveč kratki, vendar nam kljub temu pokažejo utrinke življenja iz tistega že tako oddaljenega časa, njegove privatne zaznamke, utrinke iz vsakodnevnega dela, predvsem pa natančne informacije o vrtnicah, ki jih je opazoval, kupoval in žlahtnil. Poglejmo, kaj je zapisal od januarja do marca leta 1869, ko je imel že skoraj štirideset let.

Na novega leta dan tega leta je bil petek, v svoj dnevnik je zapisal: “Turoben dan, sneg z dežjem. Šel sem h gozdarskemu mojstru Franzu Witschlu. Z njim in z gozdarjem Gollom ter z gozdarskim adjunktom Heitzmannom smo odšli v dvorec Hošperk (Haasberg). Potem skupaj s knežjimi uradniki in z lovskim osebjem v uniformah na uradni sprejem in novoletno voščilo h knezom in h knežni Windischgrätz. Nato smo bili v kapeli dvorca pri bogoslužju. S Heitzmannom sem se vrnil na Unec. Rudi ima danes deveti rojstni dan, vendar ga nismo praznovali. Za darilo sem mu dal le en goldinar”.

Rudi je bil Rudolf Geschwind, starejši sin Rudolfa Geschwinda. Škoda, da ni opisal kakšnih podrobnosti iz dvorca Hošperk, vidimo, da so bili gozdarji predvsem Nemci – Witschel, Heitzmann ipd. sami nemški priimki.

Četrtega januarja je zabeležil: “Bil sem na Rakeku na pošti in na postaji po paket iz Teplic (Teplitz). Prispelo je Böhmovo pismo …” Vseskozi se je ukvarjal z vrtnicami še poleg svojega gozdarskega dela. Sadike je prejemal iz Češke in iz raznih drugih krajev monarhije, pa tudi iz Luksemburga in Nemčije. Omenja Jeršana, o Jeršanovih vemo, da so bili na Uncu, kar je lepo predstavljeno v prispevku 1905 Unec – Anton Jeršan.

V tistih časih so hodili predvsem peš, šestega januarja zapiše, “da je šel z družino do Hošperka in potem peš po cesti do Postojne. Nadalje piše v januarju o svojih uspehih in neuspehih pri presajanju vrtnic ter o svojih službenih poteh. Omenja svoje poti skozi Planino do lovske koče, pa proti naselju Gorenje in do Predjame (takrat Luegg). Spremljali so ga sodelavci ali pa je hodil sam, sredi januarja je zapisal: “Ob 10. uri smo odšli iz Predjame z gozdarjem Melinom nadzirat delo na žagi pod Bukovjem, potem skozi Studeno in Planino. Ob 3. uri sem se utrujen in popolnoma premočen vrnil domov”. Kadar je bil doma na Uncu, se je ukvarjal z vrtnicami, npr. posadil je “dve sadiki Microphylla, Geant de Bataille in Charles Martell v en lonec”.

Večkrat je bil v Planini pri planinskem gozdarju Burdi. Proti koncu januarja je zapisal v dnevnik: “V pisarni je bil praktikant – sin planinskega gozdarja Burde, ki je prvič pisal. Poslali smo pismo župniku v Chlumín” (kraj oziroma občina na Češkem). Svetovalec kneza Windischgrätza gozdarski mojster Hieronim Ullrich je menil, da je bil gozdar Burda preprost lovec, ki o gozdarjenju ni imel niti najosnovnejših znanj. Burda je poleg okrajnega komisarja Elsnerja opravljal nadzorno delo [4].

Šestindvajsetega januarja je zabeležil: “Ob 5. uri sva z nadzornikom iz obrata na Rakeku kontrolirala hlode na žagi v Lazah in v Studenem. Kosil sem v Planini, zvečer sem se vrnil domov. Potem sem si ogledal Redangeov spodnji vrt”. Redange je bil gozdarski mojster na Windischgrätzovem posestvu Planina (Hošperk – Haasberg) [4].

Prvega februarja pa zapiše: “Poslano: pismo s plačilno knjigo v Haasberg. Obisk pri knezu Windischgrätzu s prošnjo za premestitev na Štajersko. Prispela je plača do konca februarja 65 fl. 62 kr. Posejal sem pelargonije v zemljo, t. j. na krožnike v sobi.” Rudolf Geschwind je večkrat pisal prošnje za premestitev. Le kakšne razloge je imel za to?

V februarju je bil na pustni ponedeljek z družino pri družini Redange, očitno so se radi družili. Omenja Redangejev vrt, žal ne navaja nobenih podrobnosti, nič o tem, kaj so počeli na vrtu, saj bi morala biti še trda zima. Menim, da ni bila, saj je zapisal, da “na Rakeku in v Novi vasi letajo čebele”, kar je res nenavadno za začetek februarja. Z gozdarjem Gollom, kasneje zaslužnim za pogozdovanje in ustanavljanje drevesnic [5], je šel kontrolirat hlode na Rakek, v Slivice in nekam za Novo vasjo. Imel je stalno korespondenco z različnimi firmami v zvezi z vrtnicami, kupil je knjige Zoološke botanične družbe (Zoolog. Bot. Gesellschaft).

Marca se je dogajalo podobno. Imel je opravek na okrajnem uradu v Planini, oglasil se je knez Windischgrätz z novico, da mu je zagotovil stanovanje. Spet je imel precej dopisovanja. Firmi Hasenstein & Vogler je pisal prošnjo za gozdarsko službo v Galiciji. Iz Aranaua (danes Hostinné v okrožju Trutnov na Češkem) so mu prošnjo zavrnili. Dopisoval si je tudi s svojo materjo.

Iz Luksemburga je prišlo obvestilo o hitri železniški pošiljki vse do Rakeka: iz firme Soupert & Notting je prejel hibridne čajevke, burbonke, vrtnice noisette in druge, skupaj petdeset kosov – seznam vseh najdete pod 16. marec tudi na spletu.

Tudi Kmetijski klub Praga je zavrnil njegovo prošnjo, zato je poslal novo za nadgozdarja grofom Chotek na Dunaj.

V soboto sedemindvajsetega marca, na Veliko noč, je zabeležil, “da so bili v cerkvi in da je bil župnik pijan”. Zadnji dan v marcu je zapisal: “Kali približno sto sadik vrtnic, posejanih jeseni 1867 in 1868, pelargonije letošnje setve so visoke že eno in pol cole. Začele so se razvijati vrtnice Geant de Batailles in ena čajevka”.

Po muzejih na Slovaškem imajo kopije Geschwindovih dnevnikov, originalni rokopisi so neznano kje.

Edini originalni dnevnik iz leta 1910 se nahaja v Muzeju Andreja Sladkoviča v Krupini [6]. Kopije dnevnikov ima sedaj v privatnem arhivu Jana Hutťanová. Po dosedanjih ugotovitvah je vnukinja R. Geschwinda podarila dnevnike iz let 1869, 1870 in 1910 določenim ljudem iz kluba Rosa v Bratislavi. Dnevnik iz leta 1869 je v več prispevkih objavil tudi spletni časopis SLOVAK ROSES.

Slovarček:

• Teplitz: danes mesto Teplice na Češkem
• fl.: floren oziroma goldinar
• kr.: krajcar

Viri:

• [1] Ing. Marek Vanga: Autoportrét Rudolfa Geschwinda – je to skutočne tak? (Avtoportret Rudolfa Geschwinda – je res tako?), revija Lesník (Gozdar), september 2011, št. 9, stran 18 in 19 –https://www.lesy.sk
• [2] Zbornik recenziranih prispevkov, Ljubljana, Arboretum Volčji Potok, 11.-14. junij 2017
• [3] Mgr. Jana Hutťanová – Vyber z dennikov Rudolfa Geschwinda.pdf; Ružiarska spoločnosť
  M. H. Chotekovej/Slovak National Rose Society
• [4] Alenka Kačičnik Gabrič: O kmečkih dolgovih nekoliko drugače, problem servitutnih pravic na posestvu Snežnik, Knjižnica “Kronike” 8, Ljubljana 2004 – https://www.sistory.si
• [5]Mag. Igor Smolej: Gozd in gozdarstvo v Baški grapi (Gozdarski inštitut Slovenije), Ljubljana 2001 – https://dirros.openscience.si
• [6] Tracing Rudolf Geschwind – part 5 – https://enrsi.rtvs.sk/articles/so-slovak/243125/tracing-rudolf-geschwind-part-5-diaries

Kraj: neznan, verjetno na Slovaškem, takrat Ogrska v Avstro-Ogrski monarhiji
Datum: neznan, verjetno po letu 1898
Avtor: neznan (le domnevno Rudolf Geschwind)
Zbirka: risba – Arhiv Muzeja gozdarstva in lesarstva Zvolen (Archiv LDM Zvolen); izbor dnevnikov –  mag. Jana Hutťanová
Skenirano: –
Oblika: datoteka