1960 Lož – Britvica

Žepni nož (brituca)je bil v mojem otroštvu med mularijo bolj cenjen kot sedaj računalnik, telefon in skuter skupaj.

Običajno smo mulci imeli takega, ki jih je prodajal ribnčan – z navadnim okroglim lesenim ročajem in rezilom iz navadnega pleha. Rekli smo mu kuzlca. Uradno je bil to menda pipec. Ta ni imel vrednosti. A tisti pravi, lovski, z dvema klinama in ročajem iz jelenovega roga, pa je bil višek bogastva, in če si ga imel, si že skoraj bil taglavni. Takega noža se ni dajalo iz rok. No edino za “pogledat” in preizkusit ostrino.

Nič ni bilo narobe, če si imel tako ali drugačno britvico s seboj v šoli, saj je prav prišla za ošpičit svinčnik. Nikomur niti na kraj pameti, pa ni prišlo, da bi britvico v šoli uporabil za kaj drugega. No, mogoče v puberteti, ko si je kdo drznil v šolsko klop vrezati srček s svojimi inicialkami in dodal še tiste od neuslišane prve ljubezni. Ampak to je pomenilo, da si trajno ostal brez britvice in seveda tudi, da si dobil batine, najprej od učitelja in potem še doma.

Slovarček:

• pleh: pločevina
• ribnčan: prodajalec s suho robo, običajno na štantu ob kakšnem prazniku

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar in ga objavil tudi na svojem Facebookovem profilu.

Kraj: Lož
Datum: šestdeseta leta
Avtor: Miloš Toni, 2024
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano: —
Oblika: predmet