1933 Bloke – Nravstveno spričevalo in Domovinski list

  Moj oče Alojzij Mazij r. 1909 pri Matevževih v Velikih Blokah se je med leti 1922 in 1925 pri krojaškem mojstru Francu Zabukovcu – Podgrajskemu v Ložu izučil za krojača in postal krojaški pomočnik. Leta 1927 si je kot pomočnik našel novega delodajalca pri mojstru na Lipsenju in ostal pri njem sedem let. Že leta 1933 se je kot 24-letni fant pripravljal za odprtje samostojne žnidarije doma v Velikih Blokah. Pripravil si je prostor v hiši, kupil šivalni stroj Mundlos, ter v začetku l. 1934 v Ljubljani pred komisijo Obrtne zbornice opravil mojstrski izpit. Pred odprtjem samostojne obrti je moral pri Občini Bloke pridobiti Nravstveno spričevalo in Domovinski list. Pomembno je bilo, da v Občini Bloke o njem ni bilo zabeleženega ali znanega nič neugodnega ter, da ni bil kaznovan po členih 11, 12 in 13 Zakona o obrtih.

O izdaji Nravstvenih spričeval in pogojih zanje ni bilo natančnih predpisov, razen da so jih izdajale pristojne občine. To je navedlo župana Ljubljanske oblasti, da je glede izdajanja takih spričeval izdal Uredbo. Spričevala so torej izdajala županstva, v večjih krajih lahko tudi policijska ravnateljstva. Na zahtevo so ga izdajali osebam, ki so imele v okolišu občine ali ravnateljstva stalno prebivališče oz. domovinsko pravico. Negativnega spričevala ni bilo možno izdati, v primeru zadržkov se spričevalo pač ni izdalo. Uporabiti je bilo treba uradni obrazec, kolkovan s kolekom za 20 Din. 

Nravstveno spričevalo se ni smelo izdati prosilcu, ki je bil kaznovan za kakršni koli zločin, pregrešek ali prestopek iz dobičkaželjnosti ali zoper javno nravnost, dokler sodbe niso bile izbrisane. Prosilec tudi ni smel biti obravnavan po zakonu, ki je govoril o prisilnih delavnicah in popravnicah. Prav tako se prosilec ni smel vdajati pijančevanju, potepanju ali opravljanju nečistih obrti po zakonu o zaščiti javne nravnosti in reda v državi. Druge manjše kazni zaradi pregreškov in prestopkov ter policijske kazni niso bile ovira pri izdaji spričevala. Danes bi rekli ‘za postopke pri sodniku za prekrške’. Zanimivo, da so Nravstvena spričevala izdali tudi prosilcem, ki so bili obsojeni na zaporno kazen do enega leta, a samo za eno dejanje in da je od prestane kazni ali pomilostitve poteklo več kot 15 let!

Poglejmo, kaj so sankcionirali v spričevalu posebej navedeni trije členi Zakona o obrtih iz leta 1931:

• obrti ne sme opravljati oseba, ki ji je bilo to prepovedano s sodbo ali razsodbo upravnega oblastva.
• obrti ne sme opravljati oseba, ki je izgubila častne pravice in ji je bilo izvrševanje obrti prepovedano. Od osnavljanja izvestnega obrta se izključi oseba obsojena za zločinstvo, postopke iz koristoljubja ali zoper javno moralo, posebej če bi bilo pričakovati, da bo taka kazniva dejanja ponavljala.
• posebej so omenjene obsodbe zaradi tihotapstva in prepovedi osnavljanja izvestnega obrta za osebe, za katere se pričakuje, da bi lahko opravljanje obrta zlorabile za vnovično tihotapstvo.  

Oče je bil tudi glede teh treh členov potrjeno čist.

Ker smo ravno po novoletnem praznovanju in se je dim od pokanja komaj razkadil, nismo si še opomogli od groznih slik iz urgentnih centrov, pa poglejmo poseben razglas, ki sta ga ljubljanski in mariborski župan izdala l. 1924 in se je nanašal na “raznesila” vseh vrst. Danes bi temu rekli petarde. Strogo sta prepovedala razpečevanje pokalnih zamaškov, pokalnih kroglic in podobnih pokalnih preparatov. Adijo nravstveno spričevalo za kršitelje!

Nravstvena spričevala so se posebej temeljito preverjala pri zaposlitvah stražnikov, orožnikov in sploh vseh javnih uslužbencev. Župani so se pred izdajo spričeval pogosto posvetovali s krajevnimi možmi postave. Kot vidimo, je bila izdaja takega spričevala velikokrat odvisna od vsakokratnega župana, lojalnosti prosilca, primerne politične usmeritve ter zvestobe kralju, državi in cerkvi. Naš oče se je malo bal, kaj bo s spričevalom, ker je bil aktiven član Društva kmečkih fantov in deklet in član pevskega zbora Deteljica pri tem društvu, pa tudi sicer ni bil najbolj na liniji klerikalne usmeritve, ki je bila takrat v sedlu na Blokah. Vendar spričevalo je dobil, podpisal ga je tudi občinski tajnik Anton Širaj – Tajnikov iz Nove vasi oče Toneta Šraja – Aljoše, po katerem se danes imenuje novovaška osnovna šola. Kdo je bil občinski predsednik, ki je dokument podpisal na levi, nisem ugotovil. Ni bil župan Jože Rudolf.

Vidimo, da moralno politična neoporečnost ni izum socialistične Jugoslavije. Že pred Kraljevino Jugoslavijo ja tudi rajnka cesarska Avstrija poznala te stvari, saj dr. France Prešeren dolga leta ni mogel dobiti dovoljenja za samostojno odvetniško pisarno. Ugodeno mu je bilo v Kranju šele 2 leti pred smrtjo. Za črno-žolto monarhijo je bil prevelik Freigeist.

Prav tako sta ista podpisnika potrdila in požigosala Domovinski list, kolkovan z 20 Din. Danes je temu dokumentu najbližje potrdilo o stalnem prebivališču.

Oborožen z mojstrskim znanjem, vsemi potrebnimi dokumenti in veliko voljo je torej moj oče leta 1934 odprl samostojno krojaško delavnico v skromni rojstni hiši Vel. Bloke št. 44. Temu poklicu je ostal zvest do pozne starosti. Izučil je 8 krojaških vajenk in vajencev, ki so ugled njegove delavnice ponesli v svet. Umrl je jeseni l. 1996 v 88. letu starosti.

Slovarček:

• žnidarija: krojaška delavnica
• Freigeist: svobodomiselni duh
• nravstveno spričevalo: moralno spričevalo
• Din: oznaka za dinar, valuta v Jugoslaviji 1920-1991

Viri:

• Franc Mazi, Ljubljana
• Pavle Čelik, FDV: Slovenski stražniki 1918-1941
• Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine: Zakon o obrtih, 1931

Kraj: Bloke
Datum: 1933
Avtor: Občina Bloke
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 8. 1. 2025
Oblika: 2 dokumenta