1984 Cerkniško jezero – Reševanje rib na Leviščih
Fotografije neznanega avtorja iz leta 1984 prikazujejo ribiče, ko ob upadli vodi presihajočega Cerkniškega jezera rešujejo ribe, ki so obtičale v kotanjah, nepovezanih z vodotokom. Najbrž nikjer na svetu ne bi videli kaj podobnega.
Na prvi sliki vidimo vlečenje okrogle ribiške mreže iz globoke jame, ki ima zaradi svoje oblike ime Klobuk/Klabuk/Klajbuk. Mreža za pobiranje rib, velika kakih 10 x 2 m je bila najprej raztegnjena na suhem, nato nameščena v vodo. Na zgornji strani ima na vrv pritrjene plutovinaste plovce, spodaj pa svinčene uteži in vrv za vlečenje. Ribe se umikajo pred mrežo in ostanejo ujete v vreči, ki nastane. Ribiči na sliki so jih potem zajeli z ajmerji in jih v velikih dežah ob dodajanju kisika iz jeklenke odpeljali v bazen pri Gornjem Jezeru ali kam drugam v tekočo vodo. Če bi ribe ostale v tem jezercu, ki je vsak dan bolj usihalo, bi poginile v blatu.
Na tej sliki je dobro vidno delo z mrežo: medtem ko srednja dva ribiča prostovoljca še vlečeta spodnjo vrv, druga dva pomikata k sebi zgornji del mreže. Na sliki so od leve: Jože Martinčič, Leopold Antončič, Rajko Martinčič in še nekdo, morda delavec Zavoda za ribištvo Slovenije.
Jože in Rajko Martinčič, spredaj pa Polde Antončič prestavljajo ribe iz mreže v čebriček. Jože Martinčič ima obute visoke ribiške škornje, Antončič pa ribiške hlače, ki so ga pri brodenju po blatni vodi najbolje varovale. Tudi navadni gumijasti škornji so več kot nič.
Delo je zaenkrat končano … Mreža, ki so jo morali namestiti večkrat, da so polovili vse ribe, je zdaj na suhem, čebrički in vedra pa prazni čakajo naslednje priložnosti … Do izpraznitve Klobuka so morali mrežo namestiti štiri do pet krat.
Od leve stojijo: Polde Antončič, Rajko Martinčič in Jože Martinčič, ostali so neznani, morda so delavci in strokovnjaki iz Zavoda za ribištvo, ki so delo prostovoljcev usmerjali, nadzirali in pomagali. Revir Zavoda za ribištvo je zajemal Gornje Jezero do črte med z Otokom in Marofom, naprej je za ribe skrbela Ribiška družina Cerknica.
Počitek po napornem delu ob ognju, ki ugaša. Prvi z leve je Jože Plos, poklicni ribič, zaposlen na Zavodu za ribištvo oziroma v ribogojnici Vrhnika. Poleg njega je Jože Martinčič, sledita dva neznana, od enega na drugi strani ognja oz. spodnji strani slike se vidi le umazan gumijast škorenj … Eden si je postlal na spalni vreči, ostali ob ognju s steklenico in cigareto uživajo po opravljenem napornem delu.
Zdaj pa še zgodba, pri kateri se greh pove, grešnika pa ne.
Ko pa se je mladenič čez leta pojavil v ribiški družini, je nadzornik vprašal po njem, kdo da je, pa so mu povedali: “To je bil pa včasih najhujši raubšic v občini!” In je modri mož pripomnil: “No, take potrebujemo!” …
Za povrh pa še ščepec žlahtne poezije Borisa A: Novaka, ki govori o prizorišču ribiškega dogodka s čisto drugačnega gledišča:
Cerkniško jezero
je eden najinih svetih krajev.
Venomer znova se vračava tja, tako kot živa voda,
pokrajina, raz k rito dno, ki nima dna, igrača
večne, nenehoma vrteče se preteklosti … Brezdanja
žeja podzemlja, ki vse jemlje, vrača in obrača,
je temeljna podoba, ki jo dihava z grenkobo
in čudenjem. Nad vodo slišiva prerokbe vrača
za naslednjih sto tisoč let, to smešno kratko dobo
v zgodovini jezera. In vidiva obleko
neba, ki se kot slap razliva med gorami, do globin,
in ga pijeva z na smrt razprtimi očmi
to mleko
ki drsi
čez veko
noči …
In veva: Cerkniško jezero je ljubezenski spomin.
Spomin, o, ponikalnica!
Ta spomin, ta spev, te ustnice, ti prsti …
Slovarček:
- raubšic: krivolovec
- ajmer: vedro
- deža: vrsta posode, prvotno lesena, stožčasta
Viri:
- Rajko Martinčič, Stari trg, maj 2025, ustno
- Boris A. Novak: prvi slovenski ep Vrata nepovrata, Zemljevidi domotožja, epos, I. knjiga, Šesti spev Jezera, str. 88/89: (zal. Goga, Novo mesto, 2014)
Kraj: Cerkniško jezero, Levišča
Datum: 1984
Avtor: ni znan
Zbirka: Rajko Martinčič
Skenirano: 7. 5. 2025
Oblika: 5 fotografij
Stare slike 