1916 Gorica – Ruševine

Gorica je pripadala AO cesarstvu, zato se je zanjo vojna začela že leta 1914. Bila je kulturno, obrtno in trgovsko središče Slovencev na Goriškem in Gradiščanskem in zato pomembna za obe strani. Boji za Gorico so potekali od 7. junija 1915. Bitke, šest zaporedoma, so se vrstile neprestano. Prva, kot že rečeno, 7. junija, druga 30. junija, tretja sredi julija, četrta konec julija, peta 9. novembra – vse leta 1915 in šesta 4. avgusta 1916. Dva dni zatem se je pričela ofenziva. Osredotočena je bila na dve coni: hribovito območje zahodno od reke Soče blizu Gorice in skrajni rob kraške planote blizu Doberdoba. Bombardiranje je bilo močno in učinkovito. Borojević je neuspešno prosil za okrepitve. Italijani so uspešno osvajali slovensko ozemlje. Ko so osvojili Sabotin in Monte San Michele, je prej močna AO obrambna linija razpadla. Osmega avgusta se je zadnji AO polk umaknil z desnega brega Soče. Italijani so pričeli vstopati v mesto 10. avgusta. Gorica je padla.

Italijanski napad na Gorico je bil najuspešnejša italijanska ofenziva ob Soči. To je precej dvignilo italijansko moralo zlasti zato, ker je bila Gorica zaželen cilj in v prejšnjih bitkah nedosegljiva. Italija je 28. avgusta 1916 dokončno napovedala vojno Nemčiji. Žrtve so bile na obeh straneh ogromne. Številni so padli, bili ranjeni, pogrešani ali bolni. V takem ozračju se je rodila pesem Prekleta Gorica (O Gorizia tu sei maledetta). Napisal jo je anonimni vojak. Kasneje je postala del anarhistične in protivojne tradicije. Vsakega, ki so ga zalotili pri prepevanju te pesmi, so obtožili defetizma in ustrelili.

Predzgodovina napada na Gorico

Italija je kot zaveznica AO in Nemčije razglasila nevtralnost. Za nevtralnost so bili tudi socialisti. Glavni urednik njihovega levičarskega glasila Avanti, Benito Mussolini, pa je leta 1914 obrnil ploščo. Pričel je zagovarjati vstop Italije v vojno na strani antantnih sil. Zaradi teh idej so ga izključili iz socialistične stranke. Ustanovil je svoj časopis Il Popolo d’Italia in v njem napadalno zagovarjal italijansko vključevanje v vojno. Pri tem je imel podporo pri Gabrielu D’Annunziu. Zagovarjala sta idejo o »neodrešenih ozemljih«. To so bila območja z italijansko govorečimi prebivalci in pod tujo, avstro-ogrsko, oblastjo: Trident, Tirolska, Trst, Istra, Primorje, Kvarner in dalmatinski otoki. S priključitvijo Italiji bi jih »odrešili«. Aprila 1915 je Italija z antantnimi silami podpisala Londonski sporazum. Z njim si je, če bo v vojni z AO zmagala, zagotovila Južno Tirolsko, Istro in Dalmacijo. Na podlagi tega je 24. maja 1915 stopila v vojno. Mussolini je to pozdravil kot velik uspeh in zmago svoje kampanje. Njene čete so jurišale proti Gorici in Primorju.