Skip to content

1938 Planina – Mussolini na obisku

8. 06. 2021

Devetnajstega septembra 1938 je Mussolini obiskal Kačjo. V svetli uniformi je Duce osebno, za njim se skriva grof Ciano.

Slovenski časniki so pisali, da je italijanski tednik «Giornale d’Italia« objavil obširno reportažo o obisku. Namučila sem se kot črna živina, da sem v arhivu našla ta časnik. Ampak sem trmasta k italijanska mula. Samo toliko da veste, arhiv imajo nepregleden. Res so pisali obširno, a ne o obisku v Kačji vasi. Obširni so članki njegovega obiska v Trstu in ostalih okoliških krajih, o Planini bore malo, slika pa le ena, na kateri so slovenske ženske v narodnih nošah. Obisk je bil prijateljski. Največ zamer in prepirov se prične ravno iz prijateljskih razlogov. Tako so Italijani tudi bombardirali Abesinijo. Tof je nekoč dejal, da so se potem izgovarjali, da so jo s kruhom, ker so bili tam ljudje lačni.

Skupaj z Mussolinijem so prišli na oglede še Dino Alfieri, Achille Starace, Giuseppe Cobolli Gihli, grof Ciano in še mnogo drugih, manj pomembnih.

Odoardo Dino Alfieri je bil italijanski fašistični politik in diplomat. V Mussolinijevi vladi je opravljal delo ministra za tisk in propagando ter veleposlanika v Berlinu, po nekaterih podatkih ministra za javno kulturo. Po nemški okupaciji Italije je prebegnil v Švico. Političnega azila ni dobil, dopustili pa so mu bivanje v državi. Leta 1944 ga je sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Dve leti kasneje je italijansko sodišče ugotovilo, da je nedolžen. Leto za tem so končali hišno preiskavo in ga uradno upokojili. Vrnil se je v Italijo in objavil svoje spomine. Umrl je leta 1966 v bolnišnici.

Achille Starace je bil pomemben vodja v fašistični Italiji pred drugo svetovno vojno in med njo. Na vrhuncu kariere, leta 1931, je postal tajnik PFN (Partito Nazionale Fascista – Nacionalna fašistična stranka), predvsem zaradi neomajne zvestobe Duceju. Uspešno je povečal število članov v stranki, ni pa mu uspelo organizirati fašistične mladinske organizacije (Opera Nazionale Balilla) po vzoru Hitlerjeve mladine (Hitler Jugend). Prav tako mu ni uspelo navdušiti večine prebivalcev za fašizem, ko je to uspelo nacistom v Nemčiji. Aktivno je sodeloval v vojni v Etiopiji, bil zagrizen športnik in ustanovitelj Italijanskega nacionalnega olimpijskega komiteja. Po osmih letih so ga odstranili s položaja tajnika stranke. Postal je načelnik štaba črnosrajčnikov. Leta 1943 so ga aretirali in zaprli v koncentracijsko taborišče v Veroni. Nekdanji sotovariši so mu očitali, da je kot tajnik oslabil stranko. Po izpustitvi je odšel v Milano. Tam so ga leta 1945 med jutranjim tekom prepoznali italijanski partizani. Ujeli so ga, odpeljali na trg Piazzale Loreto. Tam so mu pokazali Mussolinija na gavgah, nato pa obesili še njega. Preveč rekreacije škoduje. Zaradi svoje zagrizenosti je bil tarča številnih šal in politične satire že v času fašizma. O njem so med drugim dejali: “Volk, ki je požrešen; lev, ki je divji; orel, ki hrepeni; gos, ki je Starace.” Njegova hči pa: “Dihal je samo po Ducejevem ukazu.”

Giuseppe Cobolli Gigli je bil član fašistične vlade od 1935 do 1939 kot minister za javna dela. V tem obdobju je bil tudi odgovoren za projekte v tedanjih italijanskih kolonijah. Kaj se je nato zgodilo z njim, ni znano. Rodil se je v Trstu kot Josip Kobolj. Fašistom se je pridružil po prvi svetovni vojni in si nadel vzdevek Giulio Italico. Sprva je pod tem imenom pisal prispevke za fašistične časopise in revije. Leta 1928 si je poitalijančil ime in priimek in mu pred vstopom v politiko dodal naziv Gigli, ki daje slutiti kanček plemenitosti. Janičar! Kot eden prvih je javno pisal in zagovarjal nujnost fojb. Na ta način je že pred drugo svetovno vojno pozival k metanju Slovencev in Hrvatov v fojbe. Zavzemal se je za etnično čiščenje italijanskih ozemelj.

Gian Galeazzo Ciano (za Mussolinijem) je bil italijanski diplomat in politik. Služil je kot minister za zunanje zadeve od leta 1936 do 1943. Menili so, da je najverjetnejši Ducejev naslednik. Poročen je bil z njegovo hčerko, s katero sta imela tri otroke. Po vrsti porazov sil osi je navijal za izstop Italije iz zveze držav. To ga je stalo položaja ministra. Imenovali so ga za veleposlanika v Vatikanu. Leta 1943 je bil član Velikega sveta fašistov, ki je prisilil Mussolinija k odstopu. Slednjega so aretirali, Ciano pa je pobegnil v Nemčijo. Tam so ga aretirali in predali Mussolinijevemu novemu režimu – Italijanski socialni republiki. Pod nemškim pritiskom ga je Mussolini obsodil na smrt. Ustrelili so ga leta 1944. Ciano je zapustil dnevnik, ki ga je kot vir uporabljalo več zgodovinarjev. Prvič je bil objavljen v angleščini leta 1946 za leta od 1939 do 1943. Celoten dnevnik je v slovenščini izšel leta 1960 pri mariborski založbi Večer pod naslovom Zaupni dnevniki grofa Ciana.
Podatkov je dovolj za nadaljnje iskanje.

Slovarček:

  • janičar: pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja; ekspresivno: izdajalec, odpadnik
  • črnosrajčniki: Črnosrajčniki (italijansko camicia nera) je vzdevek, ki so ga dobili nacionalistični vojaški oddelki Squadre d’Azione, ustanovljeni v Italiji leta 1919. Črnosrajčniki so bili razporejeni v polvojaške enote, nosili so črne srajce, patruljirali po mestih in se z nasilnimi sredstvi borili proti socializmu in komunizmu. Leta 1921 so se kot državna milica priključili fašistični stranki. Po njih so se zgledovali nemški rjavosrajčniki oziroma SA. Uradno ime organizacije je bilo Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale (Prostovoljna milica za državno varnost; kratica MVSN).
  • fojbe: Fójba je ime delno podzemne rečice z udori pri Pazinu, hkrati pa tudi narečno poimenovanje za kraško brezno, ki izhaja iz latinskega fovea – pl.:fossa. Beseda je privzeta tudi v italijanščino in se uporablja v povezavi s pokoli; v uporabi je tudi glagol: infoibare v pomenu vreči v brezno. Cobolli sam je o tej jami zapisal: »Vas leži na robu brezna, ki ga je muza imenovala foiba, dostojno pokopališče za tiste, ki v provinci z drznimi trditvami ogrožajo nacionalne značilnosti Istre …«
  • Veliki svet fašistov: glavni organ Mussolinijeve fašistične oblasti v Italiji. Imel je, in ga tudi uporabljal, nadzor nad vladnimi institucijami. Ustanovljen je bil kot organ Nacionalne fašistične stranke leta 1923, državni organ je postal 9. decembra 1928. Svet se je običajno sestajal v Palazzo Venezia v Rimu, ki je bila tudi sedež vodje italijanske vlade. Svet je prenehal delovati leta 1943
  • Italijanska socialna republika: popularno in zgodovinsko znana kot fašistična Italija ali Republika Salò je bila nemška marionetna država z omejenim priznanjem. Obstajala je od začetka nemške okupacije Italije septembra 1943 do predaje nemških čet v Italiji maja 1945

Viri:

Kraj: Planina pri Rakeku, Kačja vas
Datum: 19. september 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Žakelj
Skenirano: 5. 2. 2021
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. francmazi permalink
    8. 06. 2021 18:06

    Čestitke za bogat in zgodovinsko poučen prispevek! Dodajam le anekdoto, ki se dotika omenjenega Galeazza Ciana. Predsednik vlade britanskega Združenega kraljestva in veliki zmagovale v drugi svetovni vojni Winston Churchill, znan tudi po duhovitosti in iskrivih izjavah, je imel zeta, ki ga nikakor ni maral. Nekoč je v družbi rekel, da med vsemi vojskovodji najbolj ceni Benita Mussolinija. Na začudenje prisotnih je pojasnil: “Ker je dal ustreliti svojega zeta.”

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: