1941 Beograd – Bombardiranje

Sliko smo si izposodili na spletni strani Wikipedije in izvira iz nemškega Bundesarchiva. Na njej so posledice bombnega napada na Beograd, ki ga je izvedla nemška vojska na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 zgodaj zjutraj.

Bombardiranje Beograda je imelo pomenljiv naziv – Operacija maščevanje ali Operacija kazen. Ko je Nemčija leta 1938 anketirala Avstrijo, je Jugoslavija na severu mejila na Tretji rajh. Okoliške države so se priključile silam osi in politično pritiskale tudi na Jugoslavijo. Po napadu Italije na Albanijo, je Jugoslavija z dveh strani mejila tudi na Italijo. Nato se je trojnemu paktu pridružila še Madžarska. Italija je napadla Grčijo, paktu se je pridružila tudi Romunija. Kar naenkrat je bila Jugoslavija obkrožena s silami osi ali odvisnimi državami.

Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi. (Ernest Hemingway. Komu zvoni)

Ja, Jugoslavija je postala otok med podrepniki Tretjega rajha. Njena nevtralnost je bila pod hudim pristiskom. Ni bilo potrebno pošiljat poizvedovati, komu zvoni. Zvonilo je njej. Bile so ji zadnje svobodne ure. Dragiša Cvetković in Aleksander Cincar Marković sta bila že 14. februarja 1941 pri Hitlerju, ki je zahteval, da se Jugoslavija pridruži paktu. Prvega marca je to storila tudi Bolgarija in jugoslovanske meje so bile dokončno zaprte s strani tretjega rajha. Pobeg je bil misija nemogoče, razen za nekatere, a o tem drugič. Regent knez Pavel je pod pritiski podpisal pakt 25. marca 1941. Beograjčani so se puntali: »Bolje rat nego pakt! Bolje grob nego rob!« Čez dva dni so generali zrušili kneza Pavla in na prestol postavili še ne polnoletnega kralja Petra. Vlada je padla in Jugoslavija je zavrnila Hitlerja. Ta je bil jezen kot le kaj. Kar vidim ga, kako bruha jezne, ostre besede in z roko mečka zrak, kot je to počel vedno, kadar ga je kaj razjezilo. »Uničite Jugoslavijo! Brez milosti!« je vpil. Kraljevo vojno letalstvo je imelo le 77 lovskih letal. Tri dni pred napadom pa je k Nemcem prebegnil major Vladimir Kren, Hrvat in častnik v kraljevih letalskih silah in razkril številne vojaške lokacije in šifre. Za svojo izdajo je bil nagrajen, saj je postal general major in poveljnik letalskih sil NDH. V bombardiranju je bilo uničenih 627 stavb in veliko poškodovanih. Narodna knjižnica Srbije je zgorela do tal. Uničeni so bili številni redki dokumenti in rokopisi, nekateri stari tudi preko sedemsto let in 350.000 knjig. Umrlo naj bi okrog štiri tisoč ljudi od 370.000 prebivalcev. Kot bi rekel moj pokojni sosed: z napadom si je Hitler z dre**m rit obrisal. Prebivalci Jugoslavije so se uprli in edini v Evropi, brez tuje pomoči, izborili svobodo.

Na koncu pa ne smem pozabiti še na potnike iz filma »Ko to tamo pjeva«. Zgodba se dogaja nekje v Srbiji na dan pred nemškim napadom. Potniki čakajo na avtobus firme Krstić in sin (»Vozi, Miško!«). Miško je znal voziti tudi z zavezanimi očmi in to je dokazal na grozo potnikov. Ko so po vseh mogočih in nemogočih dogodivščinah prispeli do Beograda (Za Beograd, za Beograd, firmom Krstić …), so tam doživeli nemški zračni napad. Avtobus je poškodovan in na koncu iz prevrnjenega zlezeta le ciganska muzikanta in zapojeta. Obvezen ogled filma za vse, ki tega še niso storili.

Še eno stvar moram omeniti v zvezi z napadom na Beograd. Potem ko je nemška vojska okupirala Beograd, je postaja Radio Beograd postala nacistično trobilo. Slišali so ga skoraj po vsej Evropi. Osemnajstega aprila 1941 so prvič predvajali pesem Lili Marlen v izvedbi Lale Andersen. Na sporedu je bila vsak večer ob 21.55. Poslušali pa so jo vsi, tako nemški kot zavezniški vojaki. Pesem je postala popularna kljub nasprotovanju ministra za propagando Josepha Goebbelsa. Besedilo je leta 1915 napisal Hans Leip. Leta 1938 jo je uglasbil Norbet Schultze. Originalen naslov je bil Das Mädchen unter der Laterne (Dekle pod lanterno).  Pri nas je znana v izvedbi Vlada Kreslina in Beltinške bande. Zame je pa še vedno najboljša v izvedbi  Marlene Dietrich.

Prva kitica gre takole:

Med hudimi boji na Gorenjskem leta 1943 pa so jo partizani prepesnili:

Slovarček:

• Bolje rat nego pakt!: Bolje vojna kot pakt!
• Bolje grob nego rob!: Bolje grob kot suženj!
• NDH: Neodvisna zdržava Hrvaška
• Ko to tamo pjeva: Kdo neki tam poje

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/German_bombing_of_Belgrade
• https://en.wikipedia.org/wiki/Lili_Marleen

Kraj: Beograd
Datum: 1941
Avtor:
Zbirka: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_Bild_141-1005,_Belgrad,_Zerst%C3%B6rungen.jpg
Skenirano: —
Oblika: spletna stran