1790 – Ljubljana/Cerknica – Vademekum

” Medicinaeria (? ) sem v Zagrebu kupil od franjevačkega soklerika Andrija Slekovca (Ščavničana), ( ki jo je ?) dobil leta 1878 iz zapuščine nekega starega, nedavno prej umrlega patra. Slednji jo je pa dobil od jednega tovarišev svojih, kateri pa jo je podedoval po nekem patru ( fratru ) lekarničarju, saj je znano obče, da so 15 in 17 preteklem stoletju v Hrvaški bile lekarnice v rokah fratrov. Knjiga ta je jako imenitna ne samo radi lat. receptov nego i radi slovenskega’ kajkavskega oziroma (… ?) jezika. Nedeljko Fran … “

Nedeljko Fran je podpisan tudi na prvi notranji strani knjižice, na mestu exlibrisa. Smemo glede na zapisano datirati nastanek prvih od teh zapisov v konec 18. ali začetek 19. stoletja? Še prej?

Strani v notranjosti so ročno oštevilčene in po naslovih z začetnicami od A do P popisane z latinskimi navodili in recepti, na primer: Calculi curatio (izračun doze zdravila ?), Cathari curatio (zdravljenje vnetja sluznice, katarja), Capiti dolorum curatio (zdravljenje glavobola), Contra cholicam c … ? (proti krčem v … ?), Constipationem curatio (zdravljenje zaprtja), Remedia contra Impotentia mittendi unicam (… ?) Zdravilo proti impotenci – nezmožnosti (… ?), Contra Podagram (proti podagri = protinu = putiki), Cura Vulneris (oskrba ran).

Na prvih straneh, ki so v knjigi običajno prazne, najdemo v starem govoru hrvaškega Zagorja dodatni zapis:

Proti kukcu (domnevam, da gre za zanohtnico, ognojek na prstu, ki so ji včasih rekli tudi črv): Canjek vu žganici namoči, vužgi te onak toplo povečput na perst deni, vmori kukca (izžiganje? op. M.O.). Sledi podčrtana pripomba Probatum, kar najbrž pomeni “preizkušeno”. Drugi recept za isto težavo je sledeč: Eden ali dve lule dobroga tobaka opuši, pepel taj očuvaj, zmesi ga z dobrim droždjenicmi (?) i persta bolečega obveži, naj bude gori, dok kukec pogine, kaj dugo čakati ne bi moral. Probatum.

Na strani 136 stoji od treh možnih receptov tudi ta:

Proti Nerastu, to je otoku slezena ( proti oteklini vranice,?.):

1. Vzemi dreka krave suhoga

2. Vukrati, to je: kela (ohrovta ?)

3. jajce jedno

4. olja dobrega

5. žvepla

Vse to ztući, zmešaj i flaster napravi i postavljaj na slezeno.

Na zadnjih straneh, konkretno na strani 137 piše:

Za otroka dobiti:
Petrošela 7 korenov, pridaj Putra friškoga za jednu žlicu, kuhaj va malom lončiku, pi toplo, hoče se narava odpreti.

In na drugi strani:

“Proti persoboli:
Na kozjem mleku hren pij.

Za oči:
Galicium v potočnoj vodi, dobro zmešan, malo kafrine vode. Za 5 kr galicija na 1 maselc vode.”

(Bi navedba “za 5 kr”, kjer gre očitno za neko denarno enoto – krono morda, lahko točneje pomagala datirati čas zapisa?)

Najmanjši temu priročniku priloženi listek ima nemško navodilo in slovensko (?) pripombo “proti vgrizu steklega pesa“. Na drugi strani pa “Gegen den Durchfall (griža): zveči mandele ( Mandeln), sok požiraj, ostalo pa izpluni. Za žejo černo vino – jej čisto juho ali pa ajnmoht.”

Dragocena redkost, vredna častnega mesta v kakem medicinskem muzeju, za nepoznavalca pa poslastica polna ugank … Če bi pa to knjižico dobil v roke kak sodobni gurujski podjetnež, bi gotovo napravil dober posel iz njene vsebine … v duhu vračanja k naravi …

K sreči ne znam kaj več latinščine, ker bi se mi lahko recepti zazdeli najmanj čudni, če ne grozni, smešni in pomilovanja vredni – saj imamo v modernem času vendar na razpolago na tone tablet, pilul, kapsul, dražejev, maž, sirupov in obkladkov, ki jih goltamo vsevprek na veliko veselje trgovcev in proizvajalcev – in grozo zdravnikov, h katerim tekamo za vsako malenkost – ne glede na to ali vsi ti pripravki kaj pomagajo ali ne … Pa še laser in kirurške robote imamo … za zdravje ali njegove ostanke pa nismo prav posebno hvaležni … Toda brez tisočletij preizkušanja in učenja, ki se nam zdaj zdi preživeto, kakor kaže tudi ta spoštovanja vredni priročnik, sodobne medicine ne bi bilo.

Skrbno zapolnjene strani in tudi dobro ohranjene. Znanje, ki ga čuva ta knjižica je zares obsežno. 

Večji del receptov in navodil je v latinščini.

Še vedno aktualen recept proti protinu, ki je bil nekdaj le bolezen bogatih, zdaj pa sploh ne tako redek.

Pri težavah z vranico …

V knjižici je vloženih tudi nekaj drobnih, posameznih listkov. Na tem piše o preganjanju garij.

Slovarček:

• Ex libris: “Iz knjižnice” … Večinoma majhna dekorativna ali umetniško zasnovana slika, ki je natisnjena na papir ali karton in nalepljena na prvo stran v knjigi; označuje lastništvo knjige oziroma knjižnico, kamor spada dotična knjiga.
• kukec: hrošč, lesni

 
Viri:

• Miloš Toni, Cerknica, september 2025, ustno

Kraj: Ljubljana, Cerknica, Slovenske dežele, deloma na Hrvaškem, domnevno v kakšnem samostanu
Datum: 1790(?) 
Avtor: več neznanih avtorjev
Zbirka: Branka Lopič
Skenirano: 9. 11. 2025
Oblika: zvezek