1962 Stari trg – Skakalnica

Fotografija je nastala v zimi  1963/64, to je približno v istem času, kamor sodi spodnja zgodba. Smučarji so oblečeni in s smučarsko opremo,  kot je bila v uporabi takrat. Fotoaparatu so se  nastavili v Kozariščah, na Krževatcu.

• Spredaj čepita: Žarko Kovačič in Franc Strle – Čenčar.
• Stojijo od leve: Alojz Strle – Čenčar, Marjan Ule, Božidar Svetina – Dolencev, Jože Šumrada – Jagrček, Beno Turk, neznan (na obisku iz Ljubljane), Franci Strle – Jernejev in Peter Žagar.

Vsi so Kozarci, iz Kozarišč.

Sedaj pa še zgodba.

Prve dni februarja smo mulci postajali vse bolj nestrpni, saj so se bližale zimske počitnice. Pa ne zato, ker bi nas zanimalo, na katero smučišče v tujini nas bodo starši odpeljali, ampak ali bo dovolj snega na naših gmajnah, kjer smo že vse večje in manjše strmine poštamfali. In pa ali imamo v slučaju odjuge že pripravljene dobre maže.

No ene je skrbelo tudi to, kakšna bo reakcija staršev na morebitni cvek, ki se je obetal v polletnem spričevalu. Večine pa niti to ni skrbelo, saj smo bili vajeni takšnih in drugačnih kazni in kar se tega tiče že močno utrjeni.

Mene je najbolj skrbelo, ali se bo fotr zaradi ocene iz vedenja odločil za prepoved smučanja. V polletnem spričevalu je bila običajno ocena za moje vedenje 3. Ja to je v tistih cajtih pomenilo, da si razbojnik, ki mu ni para in te trojke niso odtehtale niti same petice za ostale predmete.

Zaradi tiste zloglasne trojke pa se fotru ni zdelo vredno iti v šolo in se usajati nad tršico in ji dopovedovati, kako je njegov “zlati” sinček poosebljena nedolžnost, ampak mu je bilo dovolj, da mi je primazal tri ali štiri dodatne klofute ob že običajni dnevni porciji in mi posvetil vsaj enourno pridigo o lepem vedenju. Meni je bila taka pridiga hujša od vseh batin, saj se je običajno dogajala prav v času, ko je bila vsa mularija že na skakalnici, ki smo jo pripravili že pred počitnicami in kjer je bila na rekordnem mesti ob doskočišču zapičena prav moja vejica. No, običajno je po klofutah in pridigi sledila še prepoved kina, kar me je sicer prav tako zelo prizadelo, saj si nikakor nisem znal predstavljati, da bom zamudil dva ali tri kavbojske filme zaradi ene butaste trojke, ki mi jo je prisodila tršica samo zato, ker sem po njenem mnenju preveč stegoval jezik.

Počitnice pa so se končale vedno enako z dnevno dozo batin, ker nisem hotel zamuditi zadnjega skoka tisti dan in potem prišel domov, ko je avemarija že davno odzvonila konec dneva, potem pa še mrzla večerja, ki je bila v resnici moje kosilo, ker me takrat, ko je bil čas zato, ni bilo doma.

Sicer pa to vse skupaj ni pomembno. Važno je bilo le, da je bila moja vejica na doskočišču skakalnice tista, ki je bila zapičena najnižje, pa naj bo ocena iz vedenja gor ali pa dol od tiste trojke. Na to gledam danes kot na uživanje v osebni svobodi, ki je niso mogle ustaviti ne batine, ne trojke iz vedenja. Priboril sem si, da je bila moja vejica tam, kjer sem si jo želel.

Vir:

• Mario Žnidaršič

Slovarček:

• fotr: oče
• tršica: učiteljica
• cajti: časi

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec Bunkar.

Kraj: Stari trg
Datum: 1962 oz. šestdeseta leta
Avtor: Stane Špeh
Zbirka: Mario Žnidaršič
Skenirano: 10. 3. 2012
Oblika: fotografija