1930 Lož – Ko je Kamniti mož še stal …

To je mesto Lož pred vojno okoli leta 1930 s severne strani, mogoče s Križnega ali mogoče Tolstega Vrha. Spredaj so tri postave, desno v ozadju Stari trg s cerkvijo in zvonikom sv. Jurija, na obzorju pa Loški grad, ki ga je še kar nekaj videti, skoraj kot na Valvazorjevi podobi 300 let prej. Grajskega hriba se tu samo na videz drži Mali Vrhek, kjer so arheologi našli nekaj izkopanin iz sive davnine, čisto v meglicah zadaj pa je mogoče slutiti Javornike tam nekje nad Šmarato in Nadleškim poljem. Fotografija neznanega avtorja je nastala spomladi, ko cvetijo češnje, na njej pa v Ložu poleg cerkve sv. Petra in starodavnega župnišča izstopajo mestne hiše – občina, sodišče in še kaj.

Sliko so Babnopoljci prilepili v album, ki je spremil njihove sovaščane, ko so se nekateri leta 1946 odločili za naselitev v Apaški dolini na Štajerskem, da bi jih spominjala na domače kraje. Mesto Lož je bilo tudi za Babnopoljce v preteklosti upravno središče.

Mogočne ruševine utrdbe iz 13. stoletja (prvič omenjen leta 1218) so burile domišljijo generacij in bile polne zgodb in domnev o svojem nastanku in vlogi, posebej pa o zakladih in skrivnih rovih, ki pod kamenjem čakajo na junaka, ki jih bo odkril. Ena od zgodb pripoveduje o Kamnitem možu, ki ga je na sliki še mogoče slutiti, bolj viden pa je bil z zahodne strani. S topovskimi streli so tudi njega razbili prinašalci italijanske kulture leta 1943.. To je ena redkih fotografij Loškega gradu pred tem rušenjem.

Vidna je severna stran gradu, dobro pa se razloči tudi polkrožni vhod na zahodni steni, medtem ko južnega ni videti. Obzidje in ostanki stolpa pa so občutno manj zaraščeni kot zdaj.

V ospredju slike za cerkvijo in župniščem, ki je zdaj porušeno, je mogoče slutiti pot, ki pelje na hrib ali nekam v gozd pod njim. Ali pa je ostanek mestnega obzidja?? Nekoliko preveč odmaknjeno je od naselja, pa vendar … treba bi bilo pogledati v kakšne stare bukve ali vprašati prebivalce – ali pogledati … Meščani Loža so se radi sprehajali po stezicah in potkah na pobočju hriba, kmečki ljudje pa so si dali kako drugače opraviti na njem – na vrhu so imeli stoletja in še po vojni gredice za zgodnjo vzgojo sadik zelenjave, nabirali so žingrle, cvetje, lešnike, drnulje in gobe, pripravljali kurjavo … Desno od zvonika cerkve je videti nekaj kot njivico ali ogrado, ki je zdaj postala gozd, takrat pa je dajala pest sena, nekaj prosa ali krompirja. Tudi kmetje v Loški dolini so namreč skozi stoletja očistili vsako ped plodne zemlje in jo hkrati ogradili s kamenjem, da so pridobili skromne zaščitene obdelovalne površine. Tudi to je bila krajinska značilnost doline in dragocena dediščina, ki je potonila v gozd in pozabo, saj je bilo teh ograd na stotine. Nekaj se jih vidi le še na pobočju Ulake.

Slovarček:

• žingrle: zimzelen

Viri:

• Notranjski listi I., Stari trg pri Ložu, 1977, dr. Janez Šumrada: Nekaj iz srednjeveške zgodovine Loža in okolice
• Javni zavod za kulturo in turizem Grad Snežnik, TIC Lož: letak Loški grad

Kraj: Lož
Datum: okoli 1930
Avtor: ni znan
Zbirka: Janez Poje
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album