1943-45 Slovenija – Odporniška in zavezniška fotografija

Srečanje anglo – ameriške vojne misije s člani štaba 9. korpusa, Lokve na Trnovski planoti julija 1944. Foto Čoro Škodlar.

Anglo-ameriški zahodni zavezniki so od leta 1943 naprej jugoslovanske in slovenske partizane obravnavali kot del skupnih zavezniških sil v boju proti nacifašizmu in z njimi navezali neposredne stike. V Glavni štab slovenske partizanske vojske je prva zavezniška misija prispela leta 1943, na območje Četrte operativne cone za Koroško in Štajersko pa spomladi 1944. Sicer pa je bila njihova glavna naloga obveščevalna dejavnost ter usklajevanje vojaškega sodelovanja med zavezniki in partizani.

Odposlanca GŠ Dušan Kveder in Edo Brajnik z dvema zavezniškima padalcema, Javorniki – Hrušica julija 1943. Foto Mirko Bračič.

Poslanca antifašističnega zavezništva, kanadski major William Jones in ameriški stotnik George Wuchinich, na zasedanju SNOS v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944. Foto Stane Viršek.

Prihod ameriške in sovjetske vojaške misije na proslavo ob prazniku slovenskih in hrvaških partizanskih enot, Metlika 9. julija 1944. Foto: Daro Kopinič.

Osebje partizanske bolnice Zgornji Hrastnik, Kočevski Rog, 1944. Z leve zavezniški pilot, Marija Jeras, spredaj Tamara Buškova. Foto dr. Janez Milčinski.

Partizanski boj proti Nemcem je bil za zaveznike še posebej dragocen zaradi diverzantskega rušenja in oviranja nemških strateških komunikacij, zlasti železniških prog in mostov. Ker je partizanom primanjkovalo nujno potrebnega orožja in druge vojaške opreme, so jo zavezniki z letali dostavljali na improvizirana letališča oz. jo spuščali s padali. Kljub ideološkim in političnim razlikam, posledično pa tudi sporom, so zavezniški častniki in vojaki tako v svojih medvojnih obveščevalnih poročilih kot v povojnih spominih poudarjali pomembno vlogo in velik prispevek slovenskih partizanov in slovenskega prebivalstva k skupni zmagi nad nacizmom. Ohranjeni so številni posnetki spuščanja zavezniške pomoči s padali, prevozov ranjencev in civilnega prebivalstva v južnoitalijansko zavezniško bazo Bari, rešenih zavezniških letalcev, ki so bili sestreljeni, in pogrebov padlih zaveznikov.

Zavezniška pomoč partizanskim enotam na območju 4. operativne cone, 1944. Foto Jože Petek.

Zavezniška pomoč iz zraka, Primorska, 1945. Foto Marijan Masterl.

Pošiljka zavezniške pomoči, Češnjice pri Moravčah, 1944. Foto Ivo Lipar.

Pregledovanje materiala, ki so ga odvrgli zavezniki, Cerkljansko 1945. Foto Marijan Masterl.

Planiranje Nadleškega polja za partizansko letališče Nadlesk v Loški dolini junija 1944. Foto Vinko Bavec.

Pogovor angleškega pilota s partizani, Griblje pri Črnomlju, marec 1945. Foto Franjo Veselko.

9. Prevoz civilnega prebivalstva z zavezniškimi letali v osvobojeno Dalmacijo, Krasinec v Beli krajini, marec 1945. Foto Maksimilijan Zupančič.

Pogreb ponesrečenih ameriških pilotov, Vojna vas pri Črnomlju, 2. april 1945. Foto Franjo Veselko.

Vojni dopisnik BBC Matthews, Nada Kraigher, dr. Lindsay Rogers, angleški radiotelegrafist in Božidar Jakac, Srednja vas poleg Črmošnjic avgusta 1944. Foto Božidar Jakac.

Partizani so v sodelovanju z zavezniki napadli ključne železniške linije, ki jih je nadzorovala nemška okupacijska vojska. Najbolj odmevna skupna akcija je bila napad na železniški most pri Litiji 20. septembra 1944. Takrat so namreč prvič v drugi svetovni vojni sodelovali slovenski partizani in zavezniško letalstvo. To vojaško akcijo je na strani partizanov kot predstavnik svetovne javnosti spremljal tudi svetovno znani ameriški dopisnik in fotoreporter ugledne ameriške revije Life John Phillips.

Vojaški načrtovalci so začeli zaradi pomembnega zemljepisnega položaja Slovenije načrtovati vojaško akcijo širšega obsega, ki bi za dalj časa prekinila železniško povezavo s severno Italijo. Predlagali so napad na litijski železniški most. To je bil del vsesplošnega napada na komunikacije in nemške enote na Slovenskem. John Phillips je na območje litijskega mostu čez Savo z enotami 7. korpusa prišel z osvobojenega ozemlja v Beli krajini. Pri pripravah na napad je s slovenskim poveljstvom sodeloval tudi ameriški stotnik James M. Goodwin, takratni vodja angloameriške misije pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije, ki se je akcije udeležil kot opazovalec. Ob napadu je bil ranjen, zato so ga po koncu boja z letalom prepeljali v Italijo. Na levem bregu Save je akcijo vodil operativni štab 6. in 9. brigade.

John Phillips je za Life o tem napadu napisal dolgo reportažo 6. novembra 1944.

John Phillips: Načrtovanje napada na litijski most v GŠ slovenske partizanske vojske. Pri mizi stoji komandant general Franc Rozman – Stane. Po načrtu naj bi poslali tri brigade v Litijo, kjer naj bi napadle nemško garnizijo in razstrelile železniški most. Na steni so portreti Churchilla, Stalina in Roosevelta, september 1944.

John Phillips: Litijski železniški most, ki prečka reko Savo na glavni progi iz Zagreba v Ljubljano, je bil cilj partizanskega napada. Dim na desni strani prihaja iz goreče hiše po zračnem napadu. Zavezniška letala, ki so delovala v koordinaciji s partizani, so bombardirala nemške vojake znotraj mesta in partizanom prepustila opustošen most, 20. april 1944.

John Phillips: Ranjenemu kapetanu Jamesu M. Goodwinu partizanski zdravnik oskrbuje nogo, 20. september 1944.

Po vojni je John Phillips izdal slikovno monografijo Zgodba o Jugoslaviji, kjer je v vojnem delu osrednje mesto dobila prav fotoreportaža napada na Litijski most. Dogodek je opisal še bolj obširno in ga opremil s številnimi dinamičnimi in povednimi fotografijami.

John Phillips: Kuharji pripravljajo hrano borcem pred napadom na železniški most pri Litiji, september 1944.

John Phillips: Borci Gubčeve brigade napadajo sovražnikove utrdbe ob železniškem mostu pri Litiji, 20. september 1944.

Voditelja fotosekcije SNOS Franjo Veselko in France Brenk sta v zavezniške države stalno pošiljala fotografije. Nekatere so bile že med vojno objavljene v tamkajšnjih časopisih, npr. Šelhausov posnetek belo maskirane partizanske izvidnice v snegu, narejen pozimi 1944–45 pod Snežnikom.

Edi Šelhaus: Belo maskirana partizanska izvidnica v snegu nekje pod Snežnikom, pozimi 1944/45.

Edi Šelhaus je po vojni izdal nekaj monografij o medvojni fotografiji. Najraje je imel pričevanja in fotozgodbe rešenih zavezniških letalcev, ki jih popisuje v knjigah The bale out (1976), Zbogom, Liberty Bell (1988, z J, Žerovcem) in Evasion and Repatriation. Slovene Partisans and Rescued America Airmen in World War II (1993). V sodelovanju s Šelhausom je leta 2001 pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani Jožica Šparovec razstavo Fotozgodbe o reševanju zavezniških letalcev v leti 1944 in 1945.

Edi Šelhaus: Angleški dvomotorni bombnik Wellington po zasilnem pristanku v Vodah pri Gerovem na Hrvaškem, 8. januarja 1945.

Leta 2002 je izšla knjiga Slovenski partizani in zavezniki Matije Žganjarja, v kateri avtor zgoščeno predstavi glavne tokove sodelovanja med slovenskimi partizani ter evropskimi in ameriškimi zavezniki. Opisani so tudi pobegi zavezniških vojnih ujetnikov iz nemških taborišč ter reševanje ponesrečenih zavezniških letalcev iz sestreljenih letal. Objavljene so tudi številne fotografije.

Isto temo je Žganjar s sodelavci Muzeja novejše zgodovine Slovenije predstavil tudi na razstavi v Ljubljani leta 1992 in tri leta kasneje na stalni razstavi v letalskem muzeju Octave Chanute Aerospace v Rantoulu v ameriški državi Illinois. Tudi fotografska razstava Reševanje zavezniških letalcev med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji je bila leta 1997 v washingtonskem Pentagonu in v Chicagu zelo odmevna.

V knjigi Vranov let v svobodo je Ralph Churches iz Avstralije opisal verjetno največji pobeg britanskih vojnih ujetnikov iz nemškega taborišča. 31. avgusta 1944 je bil pri Fali uspešno izveden pobeg osemindevetdesetih ujetnikov iz Anglije, Nove Zelandije, Avstralije, Kanade in Francije. Pomagali so jim slovenski partizani ter njihove dobro organizirane kurirske zveze, terenci in naklonjeno kmečko prebivalstvo. Ubežnike so varno prepeljali čez nemško okupacijsko ozemlje in Savo na partizansko letališče Otok v osvobojeni Beli krajini, od koder so jih 19. in 20. septembra 1944 zavezniška letala skupaj z ranjenimi partizani prepeljala v Bari. Njihova pot je bila zaradi številnih nevarnosti in konfiguracije terena izredno naporna in težavna; prepešačili so 240 kilometrov. S strani zaveznikov sta bila organizatorja pobega Ralph Churches in Les Laws.

Jože Petek: Kolona prebeglih vojnih ujetnikov (v glavnem iz Avstralije, Nove Zelandije in Velike Britanije) in partizanov – spremljevalcev – borcev Pohorske čete Lackovega odreda na poti skozi Savinjsko dolino, začetek septembra 1944. V ospredju na fotografiji so z leve proti desni: Franc Gruden – Švejk, Karel Čolnik – Kolo, Franjo Vesenjak – Franček, Ralph Churches in Les Laws. Muzej narodne osvoboditve Maribor.

Ubežnike je še kot nemške ujetnike skrivaj fotografiral Marjan Zickero na eni izmed mariborskih ulic. Na hrbtno stran fotografije je zapisal: »Iz podstrešja slikani angleški in novozelandski ujetniki, ki so zlikani ponosno korakali vsako nedeljo ob 10. uri (na kopanje?) – ob tem so korajžno žvižgali njihovo himno. Zadaj je skromno racal herensoldat.« Leta 1966 je opisal, kako je prišlo do fotografiranja: »Angleški ujetniki, ki sem jih slikal iz podstrešja 1944; odstranil sem opeko – vendar me je nemški stražar opazil, a ni reagiral, bil je verjetno najbolj lačen od vseh ujetnikov. Angleži in Novozelandci so ob nedeljah šli mimo mene najbrž na kopanje. Vsi so bili obriti, zlikani, korakali so ponosno in žvižgali (ne peli!) svojo himno, kar je bilo že v posmeh klavrnemu nemškemu oboroženemu spremstvu.«

Marjan Zickero: Angleški in novozelandski ujetniki slikani s podstrešja, Maribor, 1944. Muzej narodne osvoboditve Maribor.

Leta 1998 je izšel slovenski prevod knjige Franklina Lindsaya Ognji v noči. Z OSS in Titovimi partizani v medvojni Jugoslaviji. Ameriški major Franklin Lindsay je bil drugi vodja takrat še skupne angloameriške vojaške misije pri štabu 4. operativne cone na Štajerskem in tretji vodja ameriške vojaške misije pri vrhovnem štabu NOV in POJ ter kasneje pri generalštabu JA v Beogradu. Lindsay sodi med zavezniške časnike, ki so med jugoslovanskimi partizani ostali največ časa. V knjigi opisuje leto dni, ki ga je preživel v Jugoslaviji. Prvih sedem mesecev je deloval v 4. operativni coni na Štajerskem, nato dva meseca na Hrvaškem in nazadnje poldrugi mesec v Beogradu. Na Štajersko so ga poslali predvsem zato, da bi kot strokovnjak sodeloval pri oviranju in onemogočanju okupatorjevega prometa na zelo pomembni južni železnici, ki je povezovala Srednjo Evropo z Balkanom in Italijo. Sodeloval je tudi pri razstrelitvi železniškega viadukta pri Zgornjem Doliču junija 1944. Knjigo dopolnjujejo številne fotografije, ki jih sicer hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Osrednji fotografski arhiv Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani in fotoarhivi v sorodnih ustanovah postajajo zadnja leta vse bolj aktualni. V Sloveniji rešeni zavezniški letalci Joe Maloney, Joe Rucigay in Bill Petty so po vojni v ZDA, Kanadi in Avstraliji izdali spominske avtobiografije in jih opremili s fotografijami slovenskih odporniških fotoreporterjev.

Ameriški kongresnik slovenskega rodu John Blatnik je kot predstavnik zavezniške misije že med vojno dobil večje število partizanskih fotografij Fotosekcije SNOS.

Ranjeni partizani opazujejo pristajanje zavezniških letal, Griblje pri Črnomlju marec 1945. Foto Franjo Veselko.

Vkrcavanje ranjencev na zavezniška letala za prevoz v Bari, Črnomelj, marec 1945. Foto Franjo Veselko.

Čoro Škodlar: Zavezniška pomoč iz zraka, 1945. (barvni dias).

Vojsko, 8. april 1945. Zavezniška letala so odvrgla orožje in hrano na Vojskarsko planoto. Večji del padala z zabojniki je pristal na čistini. Foto Sandi Jesenovec.

Zavezniška pomoč, Predgrad, 7. november 1944. Foto Franjo Veselko.

Partizani ob sprejemu zavezniške misije v Metliki 22. marca 1945. Foto Edi Šelhaus

Novozelandci in partizani pred razbitim sodiščem, Trst,  2. maja 1945. Foto Mario Magajna. Narodna študijska knjižnica Trst

Pogovor med Novozelandci in partizani, Trst maja 1945. Foto Mario Magajna. Narodna študijska knjižnica Trst.

Angleški oficir v pogovoru s partizanom, Trst 2. Maja 1945. Foto Rudi Vaupotič.

Zavezniki so 2. januarja 1946 predali jugoslovanskim oblastem domobranskega generala Leona Rupnika, Štorje pri Sežani. Foto Edi Šelhaus

Ameriško-francoski fotograf John Phillips je fotografiral slovo od umrlega Josipa Broza – Tita, Ljubljana 8. maja 1980. Foto Edi Šelhaus

Iz opisanih primerov lahko povzamemo, da je bila slovenska odporniška fotografija že med vojno mednarodno priznana in uveljavljena. Po vojni in predvsem po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 pa je svojo vlogo in pomembnost še utrdila.

Viri:

• Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, Ljubljana, 2005
• Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
• Edi Šelhaus; Retrospektiva,  Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana, 2019

Kraj: Slovenija
Datum: 1943-1945
Avtorji: Čoro Škodlar, Mirko Bračič, Stane Viršek, Daro Kopinič, Janez Milčinski, Jože Petek, Marijan Masterl, Ivo Lipar, Vinko Bavec, Franjo Veselko, Maksimilijan Zupančič, Božidar Jakac, John Phillips, Edi Šelhaus, Sandi Jesenovec, Mario Magajna, Rudi Vaupotič
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteke