1941/43 Slovenija – Mirko Bračič, partizanski komandant s kamero

V začetku NOB so se zaradi načel konspirativnosti s fotografiranjem lahko ukvarjali le vodilni v partizanskih enotah, ki so edini lahko zagotovili tajnost posameznih posnetkov. Že od začetka odporniškega gibanja leta 1941 je bila fotografija pomembna sestavina njegovega delovanja, sčasoma pa je vedno bolj postajala neposredni zapisovalec časa.

Leto 1942 je bilo kljub veliki vojaški ofenzivi italijanskih okupatorjev tudi leto naglega razvoja partizanske vojske. Dotok novih borcev je krepil številčno moč partizanskih enot. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot je pripravilo pomladanski načrt razvoja in krepitve slovenske partizanske vojske. Aprila 1942 osnovane nove enote – odredi so se združevali v skupine odredov z določenimi operativnimi območji. Osnovni cilj teh skupin je bila večja operativna sposobnost partizanske vojske, ki ji je glavno poveljstvo naložilo odgovorno nalogo osvobajanja posameznih predelov Slovenije. Načrt je dobro uspel v Ljubljanski pokrajini, kjer je partizanska vojska maja in junija 1942 osvobodila ozemlje od Kolpe do predmestja Ljubljane, italijanska vojska pa se je umaknila v večje utrjene postojanke ob železniških progah.

Fotografije, ki so v partizanskih enotah in na terenu nastale pred kapitulacijo Italije, še niso plod namensko organizirane dejavnosti. Mnogih, predvsem amaterskih fotografov, ne poznamo niti po imenu. V tem obdobju so imeli partizani le malo fotografskih aparatov: nekateri borci so jih prinesli s seboj, včasih so kakega zaplenili okupatorju, nekaj jih je v partizane iz Ljubljane poslala OF. Fotografije, nastale v tem obdobju, so predvsem plod aktivnosti posameznikov, amaterskih oz. ljubiteljskih fotografov, ki so si znanje pridobili v številnih predvojnih fotoklubih. S fotografiranjem so se v glavnem ukvarjali vodilni v partizanskih enotah, ki so se že zavedali dokumentarne vrednosti fotografij.

Kljub težkim razmeram (stroga načela konspirativnosti, pomanjkanje fotoaparatov in fotomateriala) je fotografsko gradivo, zlasti iz leta 1942, precej bogato. To še zlasti velja za nekatere partizanske enote, kot npr. za Notranjski in Loški odred. Boljše možnosti za delo so bile leta 1942 na osvobojenem ozemlju (nekaj fotografij je tudi iz prvih štirih slovenskih brigad s konca leta 1942 in prve polovice leta 1943). Najbolj aktivni partizanski fotografi v tem obdobju so bili Mirko Bračič, Jule Sočan, Jože Kotnik in Vinko Bavec.

Pravzaprav lahko te fotografije glede na čas, trde razmere in nujno konspirativnost, predvsem pa glede njihove količine, dokumentarne vrednosti in izpovednosti ocenimo kot izjemen pojav v evropskem odporniškem gibanju.

Mirko Bračič, fotoamater, partizanski komandant in narodni heroj, se je 16. marca 1915 rodil v uradniški družini v Trstu. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Tržič na Gorenjskem, kjer je Mirko hodil v osnovno šolo, meščansko šolo pa je končal v Ljubljani. V jugoslovanski vojski je bil aktivni podoficir – narednik kraljeve garde. Svoje vojaško znanje je koristno uporabil pozneje, ko se je pridružil partizanom.

Predstavljam ga predvsem po do sedaj neznani fotografski plati. Glede na poznavanje zgodnjega obdobja partizanskega gibanja leta 1942, ko je zaradi možnih izdaj veljala stroga konspiracija, lahko upravičeno domnevamo, da je Bračič Leica fotoaparat z nekaj fotomateriala prinesel s seboj. Prav Leica mu je omogočila, da je v letih 1942/43 kot eden prvih partizanskih komandantov na Slovenskem ustvaril najobsežnejši fotografski opus. V NOB se je vključil že na začetku julija 1941. Sodeloval je pri organiziranju in vodenju prvih partizanskih enot (odredov) na Notranjskem, Kočevskem, Dolenjskem in v Slovenskem primorju.
Za Bračiča je značilno, da je fotografiral predvsem vodilni partizanski kader in življenje borcev v partizanskih enotah. Kot komandant Notranjskega odreda in III. grupe odredov je leta 1942 posnel dragocene fotografije o delovanju in življenju njunih borcev. Tridesetega marca 1942 je v osvobojeni Sodražici posnel dragocene fotografije politkomisarja Notranjskega odreda III. grupe odredov, narodnega heroja Janeza Hribarja, ki je spregovoril na ljudskem zborovanju. Po reorganizaciji partizanske vojske julija 1942 je postal komandant Loškega odreda, ki je imel nalogo, da se prebije na Primorsko in tam organizira NOB in partizanske odrede. Številni Bračičevi posnetki nazorno prikazujejo težavno pot Loškega odreda, ki se je po prekoračitvi nekdanje jugoslovansko-italijanske meje preimenoval v Soški odred. Znameniti so na primer posnetki Loškega odreda na pohodu proti Gerovu septembra 1942 in posnetek borcev Loškega odreda na Otrobovcu pred odhodom na Primorsko oktobra 1942.

Na Primorskem je Bračič postal komandant Primorske operativne cone. V svoj objektiv je ujel razvoj in razmah prvih partizanskih enot v Slovenskem primorju, od Soškega, Severnoprimorskega odreda, pa do množice fotografij o delovanju in življenju Gradnikove brigade na Primorskem avgusta 1943. Partizanski fotograf Jože Petek je s fotografijami vzbudil pozornost komandanta Mirka Bračiča, da mu je podaril pri fotografih takrat najbolj zaželeno Leico. Z njo je pozneje Petek ovekovečil pohod 14. divizije po Hrvaškem in Štajerskem, Bračič je 11. decembra 1943 ob napadu na Kočevje padel kot komandant 14. divizije.

Narodni heroj Mirko Bračič nam bo ostal v spominu kot amaterski fotoreporter prvih partizanskih odredov. Brez njegovih posnetkov bi bilo skoraj nemogoče kronološko slikovno predstaviti razvoj prvih partizanskih enot v Slovenskem primorju do kapitulacije Italije in pa delovanje Notranjskega in Loškega odreda leta 1942. Njegove fotografije so dragocene tudi zato, ker že leta 1942 lahko vidimo, kako so bili partizani oblečeni (triglavke) in oboroženi.

* Komandanta 3. grupe odredov in Notranjskega odreda; levo Mirko Bračič in Bojan Polak – Stjenka; maj 1942

* Govor politkomisarja Notranjskega odreda 3. grupe odredov narodnega heroja Janeza Hribarja v osvobojeni Sodražici; 30. maj 1942

* Porušena in požgana najlepša hiša v Sodražici po italijanski poletni ofenzivi; julij 1942; foto Vinko Bavec

* Del 2. bataljona Notranjskega odreda v Sodražici; v sredini narodni heroj Mirko Bračič in narodni heroj Bojan Polak – Stjenka, komandant Notranjskega odreda; junij 1942

* Kuhinja Avbijeve čete Notranjskega odreda v Sodražici, 2. junij 1942

* Borci Loškega odreda pred odhodom na Primorsko; oktober 1942

* V taborišču 3. čete 1. bataljona Severnoprimorskega odreda na Dabru; 3. april 1943

* Komandant Gradnikove brigade Danilo Šorovič in njegov namestnik Tone Bavec – Cene v Prodeh na Tolminskem

* Komandni kader Gradnikove in Gregorčičeve brigade in Primorske operativne cone na območju Javorniki – Hrušica; sredi julija 1943

* Odposlanca GŠ Dušan Kveder in Edo Brajnik z dvema zavezniškima padalcema; Javorniki – Hrušica; julij 1943
Viri:

Dejan Vončina, »Medvojni partizanski fotoarhiv«, Argo, št. 27, 1988.

Dejan Vončina, »Esej, Ilegalna in partizanska fotografija med NOB«, Fotografija, št. 6–7, 1999.

Dejan Vončina, »Druga svetovna vojna na Slovenskem na fotografijah.« Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni (ur. Zdenko Čepič, Damjan Guštin, Martin Ivanič), Ljubljana 2005.

Vse fotografije so iz zbirke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, maj 2023