1939 Babno Polje – Grabljice, predica, vas…

Tri slike iz albuma, ki so ga babnopoljski naseljenci na Štajerskem dobili od svojih sovaščanov v slovo: Košnja z ozadjem ostrnic, predica za krušno pečjo in pogled na vas z bližnjega hriba – same značilne podobe, kakršne bi si človek želel ohraniti v spominu za zmeraj, ko odhaja živet v tuje kraje … Prva slika je objavljena tudi v knjigi J. Kebeta: Loška dolina z Babnim Poljem s podnapisom: “Grabljice med ostrnicami v Babnem Polju pred drugo vojno”. Na lestvi je Jože Konc- Avguštinov, Micka Slavina (Jožetova žena), Lojzka Bohinčeva, Danica Konc, Kristina Pirka, in Jože Konc.” Ni kaj dodati.

Na slike se v ozadju vidi hribovje zahodno od vasi. Ljudje v mogočne ostrnice zdevajo šope sena oziroma povienene detelje. Moški na lestvi, Jožef Konc, rojen 31. 1. 1901, je bil 30. 7. 1942 ubit na Vražjem Vrtcu na Slavini gmajni pri kasarnah, star 41 let.

Babnopoljci so poleg krav praviloma redili tudi nekaj škab ali jancev, da so imeli volno ter malo mesa in gnoja. Njihove ženske so, tako kot neznanka na sliki, v zimskih mesecih spredle volno in iz nje spletle štumfe, štriekance in moške jope za domačo rabo. Nogavic ni bilo nikoli preveč, kar naprej so jih štofale in podpletale na novo, pa tudi jope, štriekance in lajbelci niso bili za večno in so jih prav tako štofale in včasih prišile tudi kakšno fliko na komolce ali spredaj na najbolj izpostavljenih mestih. Seveda taka oblačila niso bila več za snago, ampak le za delavnik.

Kako prefinjeno in z občutkom ženska, pokrita na marinko, drži nit, ki jo prede, z nogo pa istočasno potiska pedal kolovrata. Peč z lepimi muodncami je zakurjena, drugače bi si ženska morala natakniti štriekanco, tako pa ima na sebi samo debelejšo bluzo, mogoče iz puorhata ali tanke industrijske pletenine. Krilo, ki ga prekriva kambrikast predpasnik do pasu, ni videti preveč zimsko.

Levo spodaj vidimo ograjico špampeta, pred njim pa nekaj kot manjšo skrinjo ali zaboj.

Poleg volne so še do druge vojne in malo po njej ženske predle tudi lan, vsaj na Babnem Polju ne tako oddaljenih Dolenjih Poljanah je bilo tako. Na splošno je veljalo, da si mora dekle samo pripraviti – izdelati ali kupiti – balo, to je hišni tekstil za eno gospodinjstvo in obleko zase, po možnosti kar do smrti. Obvladati je morala vse od sejanja lanu, preko sušenja, trtja bilk in izdelave preje do tkanja, šivanja in okraševanja, pa tudi vsa dela v gospodinjstvu in na polju, znati zaslužiti in varčevati … Po nekaterih vaseh (Gorenje Jezero n. pr.) so pričakovali, da se bo nova nevesta v vasi prvi teden pokazala vsak dan v drugi obleki. Če se ni, je bila to sramota in znak, da je nesposobna ali lena … neizprosna socialna kontrola, ki je prisilila vsako dekle, da je stisnila iz sebe vse, kar je zmogla in si tako zagotovila ustrezno mesto v neformalni vaški hierarhiji.

Neverjetno lepo oblikovane pečnice z bogatim starinskim reliefom, ženska pokrita na marinko, pameten pogled, izkušene roke, star kolovrat- idila ali le bitka za obstoj? … Zgradešana – zmikana – volna na preslici je čista in rahla, spretna roka pa jo suka, tanjša med prsti in oblikuje enakomerno debelo trdno nit.

Štem pod stropom odraža večno človekovo željo po lepem tudi v najbolj skromnih okoliščinah … tudi če je bil zid neraven in na voljo samo apno in nekaj barve, je nastala dekoracija, ki je razveselila oko, čeprav se čez čas ni več zavedalo, kaj gleda … Tak štem je bil nekdaj zelo moderen po sobah, naslikan pa je bil s šablono ali dvema, tudi večimi, če je bilo več barv. Nekatere ženske na vasi so se usposobile za to delo, se naučile druga od druge. Treba je bilo imeti potrpljenje, malo smisla in spretnosti, pa so to delale tudi za protiuslugo ali skromno plačilo. Potrebovale so le apno, čopič, šablone in barve. Seveda je tak okras hitreje, lepše in bolje napravil malar, ki pa ga je bilo treba dobro plačati in včasih tudi prenašati njegove muhe in nemarnosti …

Pogled na domačo vas štajerskih preseljencev, nadvse mila podoba: Babno Polje z Otročjega hriba, z juga. Levo so babnopoljski gozdovi, desno cerkev sv. Miklavža / Nikolaja, spredaj nekaj njiv, v ozadju hribi proti Babni Polici …

Slovarček:

• povienen: ovenel
• malar: slikopleskar
• škaba: ovca
• janc, janka: ovca
• štriekanca: pletena ženska jopica
• špampet: postelja (špampek: posteljica)
• juopa: moška pletena jopa ali pulover
• štumfi: nogavice
• štofati: krpati z nitjo
• štriekati: plesti
• lajbelc: telovnik
• na marinko: način pokrivanja ženske rute (tudi: na kiepco)
• muodnca: pečnica
• puorhat: kosmateno bombažno blago, barhent
• kambrik: ceneno potiskano bombažno blago
• flika: krpa, zaplata

Viri:

• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem, zal. Družina, Lj., 1996

Kraj: Babno Polje
Datum: okoli 1939
Avtor: niso znani
Zbirka: Janez Poje, album
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album