1945/54 Podcerkev – Deklica sedi v travi / Otroške igre III.

Ozadje ni tipično za Trudnove fotografije, zato sem še manj kot navadno prepričana o času nastanka poletne slike te neznane deklice, ki se zdi, da bo nekaj povedala. Mogoče je bilo kmalu po letu 1945 ali pa celo po letu 1954. Punčka sedi na odejici, ki je razgrnjena po tleh, oblečena je v fino pleteno oblekico ali vsaj zgornji del z luknjičavim vzorčkom in s cofki ob vratu, mogoče podedovano ali pa spleteno posebej zanjo … in to oblačilce je edini razlog, da imam otroka na sliki za deklico, ki z zanimanjem zre v gledalca.

Kako pa so se njeni bližnji igrali z njo? Mogoče že tiste igre s prstki in rokicami, ko se druga oseba dotika palčka, kazalčka, sredinca, prstanca, mezinčka in pripoveduje:

Ta je rieku: “Jimo!”, 

Ta je rieku: “Pijmo!”

Ta je rieku: “Kej buomo uzielǝ?”

Ta je rieku: “U maternǝ škrincǝ!”

Tǝ mal’ je rieku:” Jest buom pa povajdou!”

Pual so ga pa šk-šk-šk- !!

In malo okrca mezinčka … Tudi če otrok še ni razumel besed, je zabavno.

Enako veselo je bilo, ko so rokice že znale zgrabiti kožo na roki drugega in so se šli – samo dva ali tudi več – kurje meso vagat. Drug drugega so prijeli za kožo na hrbtni strani dlani, zibali tako povezane roke gor in dol in zraven (v zboru) govorili:

“Kur-je me-su va-ga-mo,

po-caj-nǝ ga pro-da-ja-mo.

Sta-ra ba-ba pri-de po me-su –

kǝz-mǝc, kǝz-mǝc, kǝz-mǝc da-mu!!” 

Najbolj zabavno je bilo na koncu, ko so s hitrimi gibi in glasnimi vzkliki staro babo zapodili, okezmali in natepli s “kǝz-mǝc, kǝz-mǝc, kǝz-mǝc, da-mu!” Z veseljem so se to igrali tudi večji otroci sami ali s svojimi babicami. Čim več različnih rok se je držalo v verigi, zabavneje je bilo.

Ko ravno gledam to malčico, mi je prišla na misel fraza, s katero so ljudje včasih poskušali zavleči odhod prijetnih obiskovalcev: ” Ne hodite še! Kam se vam mudi? Saj vam otroci s peči ne padajo!!” Namreč morebitni dojenčki kot je ta na sliki ali otroci, ki bi jih bili posadili na krušno peč in so bili še dovolj majhni, da niso mogli sami z nje…

Gospodinje med sabo pa so si v času, ko se zagotovo ni kurilo ali kuhalo, rekle: ” Ne hiti! A ti bo v šporhetu ugasnilo? ” / “A imaš kaj na šporhetu?!

Takemu, ki ni imel drugega kot mačko, pa se je reklo: “Kam se ti pa mudi, a greš (krave) futrat?” Če pa je res imel krave in se je izgovarjal, da jih mora iti krmit, se je pa reklo:” Saj so privezane!” Češ, nikamor ti ne bodo ušle, tudi če si še malo pri nas… Toliko mimogrede, čisto sveže danes!

Slovarček:

• Ta je rieku jimo,/ta je reku pijmo,/ta je rieku: “Kej buomo uzielǝ?”/ Ta je rieku: “U maternǝ škrincǝ!”/ Te mal’ je rieku.” Jest buom pa povajdou!”/Pual so ga pa šk-šk-šk- !!: Ta je rekel: “Jejmo!”/ Ta je rekel: “Pijmo!”/ Ta je rekel: “Kje bomo vzeli!” Ta je rekel: ” V materini skrinjici!” Ta mali je rekel: “Jaz bom pa povedal!”/ Potem so ga pa šk-šk-šk!!
• “Kur-je me-su va-ga-mo,/po-caj-nǝ ga pro-da-ja-mo./Sta-ra ba-ba pri-de po me-su -/kǝz-mǝc, kǝz-mǝc, kǝz-mǝc da-mu!!” :  Kurje meso vagamo/ poceni ga prodajamo./ Stara baba pride po meso/ – kezmec, kezmec, kezmec domov!
• šporhet: štedilnik
• futrat‘: krmit

Kraj: Podcerkev (?)
Datum: med 1945 in 1954 (?)
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Janko Štritof
Skenirano: 12. 6. 2012
Oblika: fotografija