Cerknica 1979/80 – 4. c razred
Pred telovadnico Cerknica se je v šolskem letu 1979/80 slikal 4. c razred z razredničarko Ivanko Štrukelj.
1974 Dalmacija – S Princem v Dubrovnik
Irena, Jože, Zdenka in Princ 1000 na poti proti Dubrovniku. S “trotelziher” aparatom sem slikal jaz.
1915 Karpati – Poveljstvo pred zemljanko
Na vrhu Plazini (SZ od kraja Bardejov) v Karpatih pred pod zemljo zgrajenim bivališčem je slikano poveljstvo. Nad zemljanko je napis »Theuer Heim« – Theuerjev dom. Ta je bil major in je na sliki prvi z leve. Poleg njega je oberleutnant (nadporočnik) Paulus, dr. Rado Primic in dva vojaka. Skrajni desni, ki je zavzel Napoleonsko držo, je Leopold Graf Berchtold. Verjetno je prišel v kontrolo.
1942 Markovec – Najmlajša begunka v Civilnem logorju
Fotografija je nastala leta 1944, glede na oblačila verjetno poleti, nekje na Dolenjskem; kraja in avtorja ne poznamo, na njej pa so od leve: mama Marija Kočevar, po domače Hajcarjeva, pred njo hči Gizela, na stolu pa hči Marija. Deklici na levi sta Šepčevi Tinka in Marica iz Kozarišč, sotrpinki Hajcarjevih v begunstvu. Marica, tista na desni, je Mariji po vojni, ko je se želela šolati za zobotehnika, nudila stanovanje v Ljubljani in tudi sicer veliko pomagala.
Rodil se je leta 1901 v Ljubljani. Izučil se je za knjigoveza, s fotografijo pa se je seznanil kot knjigoveški vajenec. Leta 1925 se je preselil v Metliko. Kupil je fotoaparat na plošče in postal bolj aktiven kot fotoamater.
1984 Sarajevo – XIV. zimske olimpijske igre
Lani je minilo 40 let od olimpijade, ki jo je organizirala takratna SFRJ, katere del je bila tudi naša Slovenija. Ker so bile to zimske igre, je bil delež slovenskih športnikov v jugoslovanski ekipi prevladujoč, pa tudi med organizatorji so imeli Slovenci zelo pomembno vlogo. Rezultatsko se je največ pričakovalo od skakalcev in alpskih smučarjev, posebej od takrat v mednarodni konkurenci že dobro uveljavljenega Bojana Križaja. Presenetljivo pa je za evforijo poskrbel Jure Franko, ki je v elitni disciplini, veleslalomu, dosegel 2. mesto in srebrno medaljo! Veselje je bilo nepopisno. Prva zimska medalja za Slovenijo in Jugoslavijo in to na domačih igrah! Jure je postal za vse večne čase narodni junak in Sarajevčani so takoj skovali slogan: “Volimo Jureka i više od bureka!”
1900 Postojna – Objekti na železniški postaji
Vzdolžni profil medpostajnega železniškega odseka Rakek – Postojna iz okoli leta 1900, ki vključuje postajo Postojna (Adelsberg). Najvišja točka odseka je Ravbarkomanda z nadmorsko višino 602 metra. Postaja Postojna je najvišje ležeča železniška postaja v Sloveniji. Druga po vrsti je Pivka, Rakek pa je šele peti, ker sta pred njim še dve postaji na Gorenjskem.
Rakek 1978/79 – 7. b razred
V šolskem letu 1978/79 se je v osnovni šoli Rakek 7. b razred slikal na vrtu zadaj za šolo.
- Čepijo: Marjetka Modic (Ivanje selo), Romana Nagode (Rakek), Jolanda Ilenič (Rakek), Aleš Modic (Rakek), Samo Zorman (Rakek), Vinko Urbas (Unec), Marko Nagode (Rakek), Tone Modic (Ivanje selo) in Stane Matičič (Unec).
- Stojijo: razredničarka Silva Kogej, Karmen Dobrin (Rakek), zadaj Liljana Vukičevič (Rakek), Marija Šivec (Rakek), zadaj Anica Urbas (Unec), Jolanda Zalar (Rakek), Marjetka Urbas (Rakek), Maja Gnezda (Unec), Mojca Primožič (Unec), Sandi Homovc (Rakek), Franci Ileršič (Rakek), Bine Zemljak (Unec) in Alojz Samsa (Rakek).
1915 Bardejovske toplice – Legenda o modrem dekletu
Devetega maja 1915 so se častniki fotografirali v Bardejovskih toplicah kjer je bila častniška obednica.
1941 Babno Polje – Uršulinke v Čopovem gradu
Fotografija je nastala med 1. oktobrom 1941 in 9. aprilom 1942, ko so Čopov grad, ki je stal na griču v Bukovici, za 18.000 lir najele nune uršulinke, potem ko so jih iz Škofje Loke izgnali Nemci. Razloga za izgon ne poznamo. Na sliki sta dve uršulinki in osem mladih žensk, domnevno Babnopoljk, ob strani in v ozadju pa je mogoče slutiti še nekaj otrok ali moških.
- Imena prepoznanih oseb na sliki gredo takole: desno zadaj stoji Francka Žagar, po domače Stipetova, sledi nuna, potem stoji Marija Troha, po domače Binklarca, zraven nje pa Vera Malnar, šivilja, Janezova sestra, nato še domnevno Marija Ule, pozneje Dušanova mama.
- V spodnji vrsti pa so: levo Avguštinova Pepca, z belim ovratnikom poleg nje pa Jožefa Konc, sestra učitelja Jakoba Konca, ostali dve nista prepoznani.
Vse so na sliki še zelo mlade, vendar se tudi pozneje niso veliko spremenile, meni informator …
Stare slike 