Jože Bitenc je bil med starejšimi partizanskimi fotografi, veliko je fotografiral na steklene plošče, ki so se večinoma žal porazgubile. Že od malega je bil zaljubljen v fotografijo. Med prvo in drugo svetovno vojno je veliko fotografiral, toda ohranile so se le posamezne fotografije.
1983 Rakek – Gasilska slovesnost
Ob finančni podpori krajanov in Gasilske zveze Cerknica je društvo v letu 1983 nabavilo kombinirano orodno vozilo. Po svečanem prevzemu vozila (na sliki) je sledila prikazna vaja reševanja iz stanovanjskega bloka.
Samostojna slika Marije Otoničar, rojene 1909 leta iz Martinjaka. Leto nastanka in kdo je slikal, se žal ne ve.
Na sliki je kar nekaj zanimivosti, že položen ovratnik plašča s prirezanimi konicami in zapenjanjem s samo dvema gumboma, na primer. Plašč je oprijet, a se zapenja dovolj navzkriž, da bo dopuščal razširitev, ko bo dama v blagoslovljenem stanju ali bolj rejena. Usnjena torbica z ličnim kovinskim zapiranjem se nosi v roki ali pa obešena v pregibu komolca, lahko tudi stisnjena pod pazduho, nikakor pa ne čez ramo, kot je navada danes. Ženska je obuta v dvobarvne drobno vzorčaste nogavice – takih še nisem videla, so pa moški k pumparicam nosili podobne dokolenke z rombastim kačjim vzorcem.
Šulni niso novi, saj so že dodobra oblikovani po stopalu, so pa iz mehkega usnja, imajo udobno petko in trdno zavezani zanesljivo stojijo na nogi. Verjetno so se še zjutraj lepo svetili in dišali po globinu, zdaj pa se jim že pozna precej korakov po prašni makadamski cesti …
So lasje naravno kodrasti ali posledica frizerskega posega? In prstan na levici: je že poročni ali še ne?
Člani fotosekcije 4. operativne cone. Z leve: Bogomir Žorž, Ciril Brvar, Jože Petek, Rihard Mlekuž, Darinka Brglez in France Brvar, Gornji Grad, september 1944.
Bogomir Žorž se je rodil v Vipavi leta 1915. Leta 1936 je prišel na Sušak. Med drugo svetovno vojno je deloval kot partizanski fotograf na območju 4. operativne cone na Štajerskem.
Cerknica 1976/77 – 1. c razred
Pod okriljem razredničarke Karoline Strle, je v šolskem letu 1976/77 v osnovni šoli Cerknica, obiskovalo 1. c razred petindvajset učencev.
1915 Kolosso – Kl’ušov
Kl’ušov je naselje na Slovaškem v okraju Bardejov. Pred prvo svetovno vojno se je imenovalo Kolosso. Leži približno 7 kilometrov južno od Bardejova.
1961/1966 Lož, Iga vas – Iz albuma družine Martinčič
Martinčičev je v Loški dolini le malo manj kot Strletov in Žnidaršičev – nekateri so v sorodu, nekateri ne (več). Deček na sliki, lastnik te slike Rajko Martinčič, je o njih nedavno napisal:
Še v prejšnji hiši v Pudobu 14 sta se mu rodila sinova Franc leta 1891 in Janez leta 1896, ki sta leta 1923 in 1924 odšla v Francijo na delo in se nista več vrnila. Nato se je leta 1902 rodil Anton, moj stari ata, ki stoji na sliki četrti z leve.
V novi hiši se je leta 1905 rodil Andrej, ki je ostal v hiši kot gospodar. Ubili so ga belogardisti leta 1942, štiri mesece po poroki. Za njim so bili prav tam rojeni še Micka (Marija) leta 1908, poročena Žnidaršič. Leta 1909 se je rodila Reza (Rozalija), poročena Rebolj, in nazadnje leta 1912 še Rafel (Rafael), ki je živel na Bledu in bil ekonom v protokolarnih objektih na Pokljuki in vili Zlatorog. V Zaki ob jezeru si je leta 1973 naredil novo hišo.
Od leve na tej sliki stojijo Martinčičevi: zakonca Pepca in Tone, ki je bilo rojen leta 1930 v Podcerkvi, nato mama Julka in oče Anton, sin Jože, rojen leta 1933 v Podcerkvi in žena Angelca. Pred njima sta njuna otroka Rajko in Mojca, zadnja desno stoji hči Meri, rojena leta 1946 v Starem trgu na Mandrgah. Slikani so pred novo Tonetovo hišo v Ložu blizu Kovinoplastike. Avtor slike ni znan, priložnost ko je nastala, tudi ne – morda je bilo kakšno žegnanje …
1966 Rakek – Tovorna skladišča
Tovorna skladišča na postaji Rakek leta 1966. Najstarejše na desni strani je bilo zgrajeno takrat kot Južna državna železnica leta 1856. Sredinsko leseno skladišče je bilo zelo verjetno zgrajeno na prelomu stoletja. V najmanjšem zidanem objektu je bilo skladišče in mizarska delavnica, zgrajen pa je bil po 1. svetovni vojni.
1975 Postojna – Računalniške kartice
Programski jezik Fortran so prvič uporabili leta 1954, kot komerciali izdelek pa je prišel v rabo leta 1957. Na sliki je programski list. Kratica pomeni Formula Translating (Prevajanje formul). IBM-ov cilj je bil ustvariti programski jezik, ki bi ga lahko uporabljali za oblikovanje ali programiranje formul za znanost in inženirstvo.
1986 Lož – Gradnja ceste v Smelijevem naselju
Fotografija je nastala na zaključnem pikniku. Prostor je bil ograjen z leščevjem, da smo se počutili varni pred radovednimi pogledi. Bili smo sproščeni kot doma v dnevni sobi in uživali ob hrani in pijači. Razvila se je burna debata o gradnji – naši akciji. Bili smo srečni, da se je projekt uspešno končal in ponosni, da smo k temu botrovali vsak svoj lonček. Gospodinje pa smo se oddahnile, ker se je nehalo prašiti s ceste. Prah se je zažrl v vse pore naših hiš, zdaj pa je prišel čas, da jih očistimo in prevetrimo.
Ob mizi na levi sedijo Andrej Buh Alojz Zupančič1, Janez Pucelj, Marija Pucelj in Ivan Ožbolt, na desni pa so Jože Zakrajšek, Jože Truden, Roman Klepac in Maks Kebe iz Komunalne skupnosti Cerknica. Hrbet nam kaže Pepca Levec. Pred njo so otroci iz ulice, v svetli majčki je Beni Turk, tašce pa je Andrej Mohar, ostala dva sta neprepoznana.
Stare slike 