1944 Babno Polje – Anton Porok na Vražjem vrtcu
Petega julija letos (5.7. 2025) je med spominskim pohodom po poteh partizanskih bolnišnic pod Snežnikom nekdo od domačih pohodnikov omenil, da je leta 1942 od na streljanje obsojenih Babnopoljcev z Vražjega vrtca ušel Porok z Babnega polja. Večina ni o tem vedela ničesar, je pa podatek sprožil poizvedovanje in preverjanje, ki je nekoliko osvetlilo dogodek.
Rakek 1976/77 – 5. a razred
Razredničarka Danica Štefančič je v šolskem letu 1976/77 na osnovni šoli Rakek vodila 5. a razred.
1974 Rakek – KTL TOZD Kartonaža 1.
Pogled na tovarno po prevzemu proizvodnih prostorov bivšega lesnega podjetja »TISA«. V ozadju lepo viden dimnik kotlovnice. Zanimiva je struktura voznega parka zaposlenih.
1909 Planina – Železniška postaja
Po vzdolžnem profilu sodeč je Planina leta 1909 že bila železniška postaja, zavarovana z mehanskimi likovnimi signali. Predtem je bila nakladališče z enim krajšim stranskim tirom za nakladanje lesa. Na vzdolžnem profilu sta dve barvi pisave, črna in rdeča. V originalu je bil profil natisnjen s črno barvo še v času Južne železnice. Po letu 1924 (razpad Južne železnice) oz. v času med obema svetovnima vojnama pa so na vzdolžni profil ročno napisali še popravke z rdečo barvo. Črni kilometrski položaji v spodnjem delu profila predstavljajo razdaljo do Dunaja, rdeči pa do Beograda. Proga je tedaj potekala preko viadukta v Borovnici.
1935 Ljubljana – Reklame
Reklamam danes rečemo oglasi, zapeljevanju morebitnih kupcev našega izdelka pa stiki z javnostmi. Med listanjem po arhiviranih časnikih sem se pogosto ustavil ob teh sestavinah časopisnih strani. Ker znajo na prav poseben način pričarati privid nekdanjega. Vse reklame v tem prispevku so iz časnika Jutro iz leta 1935, stare so 90 let.
Na sliki neznanega avtorja iz leta 1959 sta sodelavca, prijatelja in soseda, Jakob Zabukovec in Jože Martinčič. Prizorišče je orodjarna Kovinoplastike v Pudobu, delovno mesto pa skobeljni stroj, ki so mu na kratko rekli šeping, kjer so novo došli delavci pogosto začenjali svojo delovno pot v orodjarstvu. Tudi Jakob se je kot mnogi drugi zgodaj zaposlil v Kovinskem obrtnem podjetju Lož, mogoče pa je, da je tja prišel iz mehanične delavnice Stari trg. Po zaposlitvi med orodjarji je tam ostal na različni delih do upokojitve.

France Cerar – partizanski fotoreporter in snemalec (1918 – 1996)
Franceta Cerarja nisem osebno spoznal, je pa zelo lepo strnil svoje spomine na beleženje in fotografsko dokumentiranje medvojnih dogodkov:
»Med vojno smo imeli premalo izkušenj. Učili smo se na svojih napakah, a z veliko in neomajno voljo. Kaj pa se lahko z voljo naredi, o tem zgovorno priča fotodokumentacija v naših muzejih, o tem govorijo najrazličnejše ilustrirane partizanske izdaje, časniki in revije. Prepričan sem, da ni nikoli nihče izmed nas delal zaradi sebe. Osebno sem bil prepričan, da služim domovini in da je fotografiranje le del mojih nalog, ki sem jih imel v zvezi s tem. Katero delo in katere dejavnosti so bile takrat bolj ali manj pomembne, se mi ni zdelo vredno razpravljati«.
Cerknica 1968/69 – 2. razred
1963 Lož – Plačilni list
Tako je bil videti plačilni list oktobra 1963 v Kovinskem podjetju Lož, ki je bilo že nekaj časa Kovinoplastika …










