Vabilo na razstavo
Fotografija izhaja iz dediščine Alojza Tomca in je srhljiva umetnina, ki nosi letnico 1918, zadnje leto prve svetovne vojne. Krogla za ta top je bila debelejša od človeške glave. Je to ena od fotografij, ki naj bi dvigovale moralo in spodbujale korajžo razpadajoče vojske?
Cerknica 1977/78 – Dekleta 7. c razreda
- Čepijo: Marija Mahne (Begunje), Betka Srnel (Sveti Vid) in Suzana Kopinč (Begunje).
- Stojijo: Marija Otoničar (Bečaje), Marina Urbas (Cajnarje), Miranda Hiti (Lovranovo), Žalka Tekavec (Zahrib), Damjana Razpet (Zala), Marja Kovačič (Rožanče), Valentina Klančar (Osredek) in Romana Meden (Dobec).
1956 Kal – Delo s konji
Na sliki so trije Dolenjci, ki so spravljali les iz gozda. Na skrajni desni je moj stric Tone Hribar. Videti je malo prilit, ker najbrž tudi je.
Diploma je bila objavljena v reviji za odraslo mladino RAZORI, 1936, št. 2 na strani 51. Zanimiva pa je pot, kako smo sploh prišli do te diplome. Pred časom je Oštirjev (Matičič) Franc z Rakeka prinesel Darku Franku vrsto skopiranih strani iz časopisov in revij, ker ve, da se Darko pač zanima za generala Maistra. Med temi kopijami je bila tudi ta, ki je danes objavljena na starih slikah. Darko jo je prinesel meni, ker zbiramo material za razstavo Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra drugi, a vendar pravi dom v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku. Iz katere revije je kopija, ni vedel.
Pa sem se lotil iskanja na dLib.si. Ker je na vrhu kopije intervju z avtorjem drame “Celjski grofje”, ki so izšli leta 1933, omenjenemu avtorju so letos (ko je bila natisnjena ta revija) uprizorili dramo “Malomeščani”, sem ugotovil, da gre za Bratka Krefta in da gre za revijo, ki naj bi bila natisnjena leta 1935 ali 1936. Tako je bilo zoženo iskanje in po spodnji široki črni črti sem prišel do revije RAZORI in tudi do omenjenega prispevka.
Tisk je slab, in čeprav urednik revije Tone Gaspari, ki je bil takrat tudi ravnatelj Državne meščanske šole Miroslava Vilharja Rakek, zapiše, da naj prečitamo napis na diplomi, tega tudi s pomočjo boljšega skenograma, ki so mi ga naredili v NUK-u in trudu Miloša, ne uspemo v celoti prebrati, le tu in tam kakšno besedo, dve, mogoče pol stavka, pa še to ne povsem zanesljivo. Upamo, da bomo enkrat le spoznali gotovo zanimivo in pomenljivo besedilo občine Rakek na diplomi namenjeni častnemu občanu generalu Rudolfu Maistru.
Leta 1971 je bil v Novi vasi ustanovljen Sindikalni moški pevski zbor Novolit. Zbor je z dirigentom, dalmatincem Srđanom Ribarovićem deloval pod okriljem sindikata do leta 1980. Na Novolitu so si v tistih letih sledile reorganizacije, združevanja in odcepljanja. Elektrožaga, Novolit, Gramex, Lesnina, Izolirka so si sledili eden za drugim. Na koncu zbor ni bil več samoumevni del prej domače, bloške tovarne. Leta 1980 so člani zbora ustanovili samostojno Kulturno društvo Bloke in Moški pevski zbor je postal prva skupina društva. Vaje niso več potekale v jedilnici Novolita ampak v najeti sejni sobi prostorov takratne KZ Cerknica v Novi vasi. Zbor je tako pod novim imenom pripravljal spomladanski koncert v dvorani Doma JLA v Velikih Blokah. S tem naj bi počastili Dan mladosti – Titov rojstni dan in krajevni praznik v spomin na odhod prvih Bločanov k partizanom. Malo pred koncertom pa je 4. maja udarila novica. V Kliničnem centru v Ljubljani je umrl tov. Tito.
1984 Rakek – Štiriperesna deteljica: Anton (4/4 a)
Rojen leta 1948 mami Mariji roj. Debevec iz Grahovega, rojeni 1910, in očetu Alojzu Založniku iz Notranjih Goric, rojenemu leta 1907. Štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Starem trgu, nato na Rakeku. Po končani šoli se je izučil za ključavničarja na Kovindu na Uncu. Zaposlil se je na Hidro montaži na Jesenicah in v svojem poklicu prepotoval celo Jugoslavijo, nekaj delovišč: Štore, Bor Srbija, Maribor, Cerknica. Od tu odšel v Toplarno Ljubljana za varilca in opravil atest za varilca. Na moje vabilo je prišel za strugarja in vzdrževalca gozdarske mehanizacije v GG Tozd Gozdarstvo Snežnik, kjer sem bil sam vodja Vzdrževanja. Sledila je zaposlitev na Brestovi Iverki, nato se je zaposlil kot vzdrževalec v Kartonažni na Rakeku. Od tu pa v zaslužen pokoj.
1966 Kettara – Nastanitev in začetek gradbenih del
1966 Kettara – Nastanitev
Fotografija prikazuje pogled na rudnik Kettara s pripadajočimi objekti, približno 32 km severozahodno od Marakeša v Maroku in je iz albuma mojega sorodnika Uroša Domicelja, univ. dipl. inž. gradbeništva, ki je bil leta 1966 na delu v Maroku. Slika je bila posneta 14. aprila 1966 oziroma je to panoramo spretno sestavil naš urednik iz več slik v eno fotografijo, glede na Uroševo opombo na platnicah v albumu (spodaj). Avtor posameznih fotografij je neznan. Na njihove hrbtne strani je Uroš napisal, da je povsem na levi strani te panoramske fotografije, na jugozahodu, viden del hriba za vodni rezervoar in hiše rudnika okre, nadalje proti desni naselje za nameščence ter pisarna, potem staro naselje in desno, zadaj za jekleno konstrukcijo rudniškega stolpa, še novo naselje.
1918 Na položaju I. svetovne vojne – Kanon
Begunje 1952/53 – Otroci I. in II. razreda
Otroci I. in II. razreda v šolskem letu 1952/53 slikani ob razredničarki Heleni Otrin. Za njimi se na desni strani vidi Jankotova hiša, s hišno številko 14, v kateri se je še vedno odvijal pouk. V najem so imeli vse prostore v prvem nadstropju.











