Begunje 1952/53 – Otroci IV. razreda
Otroci IV. razreda z razredničarko Justino Rode. Pisalo se je šolsko leto 1952/53. Pouk je še vedno potekal v privatni hiši, ki jo vidimo v ozadju. Tovarišica Justina Rode je IV. razred poučevala dopoldan. Vse podatke je zapisal v šolsko kroniko upravitelj Milan Otrin.
1969 Rakek – Šipkov čaj
Škoda, da ni Miloš prišel fotografirat šipka, ki raste na sosedovem in visi na naše. S sosedom sem se zmenila, da ga bom obrala le naj ga prej malo popeče slana, ker ima potem več C vitamina. Slane ni in ni hotelo biti, zato sem se obiranja kar lotila. Še dobro, da nisem čakala. Pol šipka je bilo že gnilega. No, za čaj ga bo, ker ga ne popijem veliko. Sem zdrava in me bodo najbrž morali ubiti.
Vnukinja moža na sliki se po očetovih pripovedovanjih spominja, da je v ozadju fotografije Blaževa hiša v Ložu, stari oče Matevž Pelan pa žene živino na napajat h koritu. Kdo in natančneje kdaj je fotografiral zadnjega loškega usnjarja Matevža Pelana, ni znano.
Klobuk tega moža je videti pražnji, tako tudi srajca, suknjič, hlače in škornji buotarji, za katere se zdi, da imajo ob strani zanko za lažje obuvanje ali okras. V roki ima konjski (?) bič, ker je ravno gnal napajat živino Slika je glede na starost fotografiranega moža – recimo okoli 70 let – in obliko fotografije, nastala nekje med obema vojnama, mogoče okoli leta 1920. Matevž Pelan je bil rojen leta 1851, umrl pa je leta 1935, star 85 let.
1967 Rakek – Balinarji
Žal nismo mogli ugotoviti, kjer je slika nastala. Balinišč je bilo nekdaj na Rakeku veliko. Zgodilo se je nekje v šestdesetih letih 20. stoletja. Na sliki so: Ernest Janežič na desni, v sredini Marjan Mekina. Za levega pa gospod Mekina pravi, da je podoben Janezu Demšarju, ampak ni on, ker Janez ni nosil ure na roki. Je imel žepno. Prav tako nismo prepoznali psa in otroka.
1956 Velike Bloke – Otroci na vrtu
Kaj je to televizija ali telefon nismo vedeli, da bi doma imeli pralni stroj ali hladilnik ni bilo za mislit, računalniki še niso bili izumljeni. Tudi traktorjev, kosilnic, nakladalk in puhalnikov za seno v vasi ni bilo. V hlevih so bili bloški voli in druga živina, pa zajci, kokoši … V dolgih bloških zimah smo se greli ob štedilniku v kuhinji ali na krušni peči v hiši. Kljub temu pa nam ni pravzaprav ničesar manjkalo. Vsaj da bi mi, otroci v tistem času vedeli ne. Starši, stari starši, strici in tete so bili doma ali blizu in v teh razširjenih družinah smo živeli, po svojih močeh smo morali delati in se ob delu in šoli učiti za življenje. Veliko smo se ob delu, druženju in igri učili od starejših vrstnikov, sosedov in sorodnikov. Nedeljski popoldnevi pa so bili samo naši, saj so bili dopoldnevi največkrat namenjeni obisku maše pri Fari. Še to. V vasi smo imeli otroci na voljo eno pravo usnjeno žogo, bila je spravljena pri Mazejevih in ob nedeljah smo se lahko igrali z njo! V domu JLA je najbrž že bil kino ob nedeljah popoldne, a otroci nismo še smeli tja.
1956 Cerknica – Srečno novo leto
Naglejte se zime, kakršne najbrž nikoli več v naših krajih ne bo. Če pa že, pa le za par dni ali celo ur. Prelepa novoletna voščilnica v nekaterih budi nostalgijo. V meni ne. Sneg in jaz nisva prijatelja. Najprej me dela živčno že ko pada. V tem ne vidim nobene idile.
1974 Velike Bloke – Manever Jesen 74
Vojaški poseg petih držav sil Varšavskega sporazuma na čelu s SZ na Češkoslovaškem poleti 1968 je hitro opozoril na neustreznost dotakratne obrambne doktrine naše države SFRJ. Državni vrh je ocenil, da je trenutek primeren za nadgradnjo izkušenj iz NOB. V državi s samoupravnim socializmom je nastala doktrina Splošne ljudske obrambe (SLO). Po republikah, občinah, krajevnih skupnostih in podjetjih se je oblikovala teritorialna obramba, svojevrsten unikum, ki pa je vendarle imel elemente vojaškega vodenja, poveljevanja, urjenja, svoje enote in oborožitev. Ustanovitev Teritorialne obrambe (TO) je močno posegla v do takrat monolitno JLA in v Slovenijo prinesla zametek sil za uspešno osamosvojitev leta 1991.
Rakek 1969/70 – 4. razred
Učenci 4. razreda, slikani na športnem igrišču, varno za ograjo. Igrišče je povsem ob glavni cesti, nasproti šole. Spremlja jih razredničarka Majda Lenarčič.
1971 Rakek – Nova maša
Na sliki je oltar župnijske cerkve na Rakeku. Na desni strani stoji novomašnik Tomaž Podobnik – bere iz knjige, ki jo drži drugi duhovnik. Na Podobnikovi levi sta nekdanja rakovška župnika Vojko Seljak in Vinko Čampa (1931 – 2009). Na levi strani smo prepoznali prvega župnika. To je Andrej Makovec (1913 – 1989), ki je služboval na Fari na Blokah, nazadnje pa v Begunjah pri Cerknici. Nova maša je bila 4. julija 1971. Takoj poleg njega je Franc Baraga, Rakovčan, ki bo svojo novo mašo pel naslednje leto.
1962 Lož – Rabutanje beličnikov pri Šerinovih
Ivan Kotnik s sestro stoji v razvalini, ki je bila nekdaj del Loža, po razdejanju, ki so ga naredili Italijani 1. avgusta 1942.
Na sliki sta Šerinov stric in njegova sestra. Oba sem poznal. Stric je bil slep.
Stare slike 