1958 Rakek – Anton Milavec
Na sliki je moj stric Anton Milavec, najmlajši od treh bratov. Rodil se je leta 1935. Tone je bil živahen otrok. Ta živahnost ga ni zapustila niti v zrelih letih. Le malo je skrenila. Postala je delinkventna. Bolj kot ne so mu šle same neumnosti po glavi. Ne vem sicer, kako je to mogoče, ker se na genetiko ne spoznam prav nič, ampak gen za neumnosti se je prenesel tudi name.
Rakek 1959/60 – 6. b razred
Učenci 6. b razreda OŠ Rakek. Od leve:
- Prva vrsta: Anton Založnik, France Modic.
- Druga vrsta: Bajt Darja, Lidija Mazi, Franci Steržaj, Niko Grbec.
- Tretja vrsta: Breda Hreščak, Jožica Matičič, Marija Urbas, Janez Rebec, Franc Leskovec.
- Četrta vrsta: Zlata Urbas, Joža Gnezda, Majda Klemenc, Jože Udovič, Vinko Zalar.
- Peta vrsta: Fani Doles, Fani Zorman, Kristina Žagar, Janez Matičič, Miro Turk.
- Zadaj Razrednik Viktor Žnidaršič.
1945 Dolenja vas – Taboriščni denar
Valuta imenovana »kriegsgefangenen lagergeld« je bila izdana v sedmih apoenih: 1, 10 in 50 Reichspfenigov ter 1, 2, 5 in 10 Reichsmark. Tisk je bil enostranski.
Ta dva bankovca – bona je za spomin na štiriletno vojno ujetništvo shranil Janez Ule.
Slivice 1955 – Kugla za balinanje
Včasih so bile kugle za balinanje narejene iz pušpana, potem so v modo prišle lepe in okrogle iz barvne plastike, pa je njihov čas hitro minil, zamenjale so jih kovinske, ki so dandanes v splošni uporabi. Moja prva kugla pa je bila lesena iz običajnega lesa, ki je rastel pri nas. Saj je tudi pušpan les, da ne bom narobe razumljen. Primerno debelo okroglo poleno smo odrezali pa ga s sekirico in rašplo preoblikovali v kroglo. Včasih je bil uspeh boljši, in je bila kugla bolj podobna krogli, drugič pa je bila bolj štulasta. Ta lesena kugla pa je bila prelahka in nič kaj pripravna ne za bližanje, še manj pa za tolčenje, ki mu danes pravijo izbijanje. S temi kuglami smo fantini balinali med seboj. Ko smo malo bolj odrasli, smo se počasi vključili med prave balinarje na vasi. Včasih kakega balinarja ni bilo na vas, pa so kot rezervo vzeli nas odraščajoče fante. Če pa si se hotel priključiti tem pravim balinarjem, si moral imeti svojo lastno kuglo iz pušpana. Vem, da je bila moja prva precej štulasta, gotovo jo je kak pravi balinar izločil iz uporabe. No, počasi sem prišel do prave, okrogle pušpanove kugle, ki je zgoraj na fotografiji. Če se prav spomnim, so bile kugle dveh debelin, ene drobnejše in druge debelejše, zaradi obrabe pa so bile precej različnih debelin, pa tudi oblik, najdrobnejši pa je bil balinček, ta pa je bil, če se prav spomnim iz običajnega lesa.
Rakek 1971/72 – 6. b razred
- Sedijo: Maja Marzidovšek (Unec), Aleksandra Poženel (Rakek), Marta Kranjc (Rakek), Mirjam Mulec (Unec), Liljana Bizjak (Rakek), Darinka Petrič (Unec) in Evita Kavčič (Unec).
- Druga vrsta: Anica Bajt (Rakek), Jeronim-Romi Stržaj (Unec), Rajko Modic (Ivanje selo), Bojan Jernejčič (Unec), Janez Petrič (Unec), Stojan Udovič (Unec) in Marija Mekina (Rakek).
- Tretja vrsta: razrednik Mitja Jenko, Slavko Modic (Rakek), Janez Ivančič (Unec), Niko Kranjac (Rakek) in Franci Meden (Rakek).
1957 Velike Bloke – Sprehod v nedeljo popoldne
Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno počitku. Le pri živini se je odpravilo, na polju ali v gozdu je delo počakalo. Redke so bile izjeme, da se je poleti skočilo po kakšen voz že suhega sena, da ga ne bi naprala poletna nevihta. A le toliko, da se je pripeljalo domov in porinilo pod kozolec ali v skedenj, zmetavalo se ob nedeljah ni. Popoldne se je obiskalo sorodnike in prijatelje v vasi, kakšno se je reklo, lahko se je zavilo na vrt in okoli bližnjih njiv ter pogledalo, kako kažejo pridelki. Malizjeva Zofka in Lojze iz Velikih Blok sta se verjetno namenila na tak obisk, morda pa tudi samo na sprehod do gostilne pri Lipetu na drugi konec vasi. Verjetno jima je naproti tekla deklica, Lojzetova nečakinja Malizjeva Milena. Tri dekleta pa so se namenile na sprehod v drugo smer v dolenji konec vasi. Sprehod in seveda zaupen dekliški pogovor, ki ni bil primeren za ušesa staršev. Morda so celo načrtovale obisk kinopredstave v domu JLA. Televizije, telefona, da ne govorimo o avtomobilu, na vasi ni bilo.
Na žieselne, nemara kar pred domačo hišo v Ložu, sta sedla zakonca Matevž in Marjeta Pelan, rojena Žnidaršič iz Šmarate, nekoč med leti 1920 in 1930, ko ju je posnel neznan (potujoči?) fotograf … Ali pa je bilo kje drugje, ob priložnosti, ko je prišlo veliko ljudi in je bil tam tudi fotograf? Oblekla sta nedeljska oblačila: mož gvant z visoko zapetim lajbelčem, belo srajco in kravato, pa še jopo nekje vmes, žena karirasto bluzo s kožuolco in po dolgem črtasto krilo, izpod katerega kuka čipka untarce. Brez rute in predpasnika je. Moževi škornji so videti oguljeni, ženini čevlji pa so visoko zašnierani in lepo spucani, da se svetijo. Roke sta spokojno sklenila pred sabo in zdi se, da je videti moževe od strojil in barv potemnele nohte.
1951 Ljubljana – Priročnik za šoferje
Na sliki je Priročnik za šoferje in sprevodnike v javnem avtomobilskem prometu. Izdala in založila ga je leta 1951 Glavna direkcija za cestni promet – Višje gospodarsko Združenje Ljubljana. Natisnilo ga je Tiskarsko podjetje JŽ – pogon Ljubljana. Vezan je v lepem platnenem ovitku.
1975 Cerknica – V pisarni na Brestu
Fotografija je nastala 28. 11. 1975 v pisarni ekspedita Skupnih služb tovarne Brest v Cerknici. Na fotografiji od leve sta Cvetka Braniselj in Jana Zupančič Juvančič.
Bili sta uigran tim, sodelavki, ki ju je delo zbližalo, da sta postali izredno povezani prijateljici.
1960 Begunje – Šola v snegu
Drugega septembra 1968 sem prvič vstopila v to stavbo, prvega je bila namreč nedelja. Z mano je šla v šolo mama Cvetka. Prvi šolski dan je potekal tako, kot še danes, po krajšem spoznavanju smo dobili košček torte, potem pa smo bili z naslednjim dnem vrženi v šolski sistem.
Stare slike 