1956 Cerknica – Srečno novo leto

Naglejte se zime, kakršne najbrž nikoli več v naših krajih ne bo. Če pa že, pa le za par dni ali celo ur. Prelepa novoletna voščilnica v nekaterih budi nostalgijo. V meni ne. Sneg in jaz nisva prijatelja. Najprej me dela živčno že ko pada. V tem ne vidim nobene idile.

Bela opojnost! Ja, pa kaj še! Bilo je 27. decembra 2002 (ne, nimam tako dobrega spomina, imam zapisano). Bila sem na dopustu. Vstala sem »u ranu zoru«, kot za na vlak, ob petih in sem šla kidat drek, pardon, sneg. Videla sem soseda, ki je šel v službo. Blagor mu! Kidala sem do pol desetih in bila tako prešvicana, da mi je kar od trtice kapljajo. Nato sem se stuširala in preoblekla. Čez pol ure je šel plug. Ne vem, po kakšnih lastnostih ali zakonitostih plug vedno odrine sneg tja, kjer ga ni. Torej na naše dvorišče. In Johana je ponovila vajo. Tuširala in preoblačila se nisem več, ker sem vedela, da bo plužil še pločnik. In ga je res. Snega je nametal do okna. Ponovi vajo – v tretje. Ob enih pa je posijalo sonce z vso svojo močjo in sneg se je pričel topiti. Bemti! Ko je sijalo sonce, je izgledalo prav lepo, res kot v pravljici (glej sliko), ampak kaj, ko se ta hudič noče sam kidat. Pot do drv in za poštarja pa mora biti. Naslednji dan je še vedno sijalo sonce, je bilo pa mraz kot hudič. Idila je bila res kot za na razglednico in to kičasto. Ko se je stemnilo, je sijala polna luna in vse zvezde so se videle. Mraz je bilo še bolj. Naslednjega dne so se temperature dvignile do enormne vročine, na plus dve. Zapihal je jugo. Sneg je pobiralo kot za stavo. Do večera ga skoraj ni bilo več, razen na kupih, ki smo jih nakidali.

Da ne bom popolnoma uničila prazničnega razpoloženja s pritoževanjem, vam poklanjam še voščilo.

Novo leto ni le začetek nečesa novega. Čar je tudi v tem, da preteklost pustimo za seboj s solzami, zmagami in obžalovanji vred. Očistimo mentalni prostor za nove dogodivščine in znanja. Bodimo prazna skodelica in jo napolnimo z zlatom. Imejmo pogum poizkušati znova, strast do tega, kar imamo radi, ambicije po višjih ciljih, odpornost pri premagovanju ovir, ponižnost, da se učimo od drugih in prijaznost do sebe in vseh ostalih. Želim vam vesele praznike, v novem letu pa vse najlepše.

Nekaj dni potem, ko sem tole napisala in oddala, nas je Bog pogledal skozi ta veliko okno in nasul polno bele opojnosti. Vse tiste, ki želite bel božič, ki vidite v snegu zimsko idilo in opazujete sneženje skozi okno rekoč »kako romantično«, vabim ob naslednji pošiljki na pristno doživetje zimske idile ob kidanju mojega dvorišča. Častim šnops. Ga sama kuham. Pravijo, da je dober.

Kraj: Cerknica
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: voščilnica