1954 Rakek – Elektrifikacija proge
Prvo elektrifikacijo železniških prog so na Slovenskem izvedli Italijani leta 1936, ko so z enosmernim sistemom napetosti 3 kV elektrificirali progi Trst-Postojna in Pivka-Reka. Z elektrifikacijo so na naše ozemlje prišle elektrolokomotive “Brede” in elektromotorni potniški vlaki “litorine”. Okrašena fotografija s konca leta 1954 prikazuje, z jugoslovansko zastavo, smrečjem in s sliko predsednika Tita okrašeno električno lokomotivo serije 626.018 na postaji Rakek, ob slavnostni otvoritvi elektrificiranega desnega tira Rakek-Postojna.
Cerknica 1980/81 – 3. a razred
Po drugem razredu sledi tretji in ponavadi tudi selitev iz pritličja starega dela šole v prvo nadstropje.
Po letu 1961 je bil prav poseben čas: na oknih Pečetove hiše sredi Starega trga so še cveteli nageljni, razcvetala pa se je tudi Loška dolina – razvijala so se donosna podjetja, ljudje so dobili službe, množično so se začele zaposlovati ženske in mladina in medtem ko so že leta 1958 prvi gastarbajterji šli v Zahodno Nemčijo, jih je bilo zdaj tam že veliko, doma pa so gradili ali obnavljali hiše. Prišla je prva asfaltirana cesta, regulirali so poplavno strugo Brežička, zida se Zdravstveni dom, v Starem trgu stoji nova – resda lesena – trafika, ki je bila prej v Virtovi, pozneje Gavezovi hiši; obnovljen je Kulturni dom, zastavljeni so pogumni načrti za razvoj turizma, natisnjene so razglednice krajev in bližnjih znamenitosti …
Na tej sliki pa se začenja dogodek, kot ga ni bilo nikoli več v Loški dolini: po nekajletnem presledku gredo avtomobilisti spet na rally, katerega uradni start je v Kočevju. Na njem bodo zastopali AMD in občino Loška dolina.
1904 Nova vas – Hranilna knjižica
Ob čiščenju podstrešja stare hiše pred rušenjem na Studencu št. 13, Žgajnarjeve hiše, mi je prišla v roke stara hranilna knjižica. Zdela se mi je zanimiva za primerjavo z mlajšimi, zaradi besedila, pravil, obrestna mera je kar natisnjena! Torej je bila takratna valuta stabilna in ni bilo spremenljivega obrestovanja, kot smo mu priča v sedanjih časih.
1928/90 Lož – Tone Lah – Špelin
Moj stric Tone je bil res »taprav« Stric, tazga Strica si lahko prav vsak samo želi. Ni imel otrok, tako da se je njegova pozornost do naju z bratom izkazovala od najzgodnejših otroških let, ko je prinašal različna darila, igrače, te pa so bila dobre. Nekako nam je dvigoval okus. Njegova pozornost se je nadaljevala pozneje, vse do njegove smrti, ko je dajal nasvete, se pogovarjal. V smislu verza pesmi, ki pravi, »da ti prijatelj prišepne, ne pa presoja in razsoja« (tvoja dejanja).
1961 Stari trg – Poln škaf malinovca
Fotografija je s šestdesetih let. Svaka Ivan Zabukovec in Tone Levstek zidata novo Mohorjevo hišo v Starem trgu na vrtu, kjer bo nadomestila staro ob cesti. To je hišo Janeza Zabukovca, Ivanovega očeta.
Zidata iz cementne opeke, ki so jo mogoče, kot marsikdo v tem času, vsaj deloma naredili sami. Do strehe še nekaj manjka, bo pa hiša gotovo pokrita pred zimo.
Slika je nastala leta 1957 ali 1956 v Starem trgu pred Gavezovo hišo, kjer je bila včasih tudi trafika, na njej pa so trije avtomobili in štirje možje; peti, Janez Zabukovec je bil najbrž za fotoaparatom, razen če je slikal Jože Berglez, ki je Janeza po nesreči “odrezal” s slike. Avtomobili so oštevilčeni, ampak ne kar poljubno, saj so številke dobili od AMZS potem, ko so prijavili svojo udeležbo na avtomobilskem rallyju, kjer so zastopali lokalno AMD in občino Loška dolina.
1960 Studenec – Studensko polje
Posnetek je nastal okrog leta 1960 kot pogled iz Studenca proti Metuljam z Županščkom v ozadju. Na sliki se lepo vidi, koliko košenic je bilo včasih in kako so se od takrat Bloke zarastle.
1968 Postojna – Dijaški kratkočasnik
Ker smo še v času počitnic, si lahko privoščimo tudi kakšno manj resno šolsko temo, kot je tale šaljivi fanzin, razredni časnik Expres. Nastajal je v nekem razredu gimnazije leta 1968, napisan večinoma na roko, največ med odmori ali celo naskrivaj med poukom – le nekateri deli so bili predhodno natipkani doma na očetovem pisalnem stroju. Narejen v enem izvodu in razširjan pod klopjo, iz rok v roke.
1962 Selce – Letovanje delavcev Kovinoplastike
Na sliki iz leta 1962, posneti z aparatom Ivana Zabukovca – kdo je “pritisnil” ni več znano – je stavba, ki jo je sindikat Kovinoplastike za daljše obdobje najel kot letovišče za svoje delavce. Pred tem so letovali že v Kačjaku pri Crikvenici, pozneje pa v Izoli, Luciji, Umagu in še kje. Delavci, ki so do tedaj dopust koristili večinoma za delo doma – sajenje krompirja, pripravo drv ali večja dela pri hišah, so se tista leta počasi navadili iti tudi za teden dni na morje. Seveda je začela mladina, sledile so družine s šolskimi in predšolskimi otroki. Letovanje je bilo mogoče odplačati na obroke, lokacije so se spreminjale, podjetje pa je pozneje kupilo tudi nekaj prikolic, ki so bile nameščene v Rovinju, na Pagu, v osemdesetih so se pridružili še topliški apartmaji na Ptuju in še kaj … Selce pa so mnogim za desetletja ostale globoko zasidrane v spominu kot kraj prvih, najlepših in najslajših letovanj …











