Skip to content

1958 Predjama – Izlet v Predjamski grad

29. 12. 2021

Leta 1958 smo šli v organizaciji profesorja dr. Franca Habeta na šolsko ekskurzijo – izlet v Predjamski grad. Udeležili smo se ga učenci VI. VII. in VIII. razreda OŠ Rakek. Na sliki učenci pred odhodom z avtobusom izpred železniške postaje Rakek.

Fotografiral je profesor sam. In kako je prišel na fotografijo? S seboj je imel vedno tudi stativ (stojalo) za fotoaparat, ki je imel samosprožilec. Tako ga najdemo na več fotografijah v pozi kot je na tej fotografiji. V tem letu je bila razredničarka mojega VI. razreda učiteljica Slavka Gornik.

Na naslednji fotografiji smo bili že pred Predjamskim gradom. Po izčrpni predstavitvi gradu in muzejskih eksponatov iz strani profesorja Habeta smo si ogledali notranjost gradu pa tudi okolico.

Sam se bolj spominjam jamarskega ogleda jame pod gradom in pa tekmovanja jamarjev v plezanju po jamarskih lestvicah v steni nad gradom. Ekipo rakovških jamarjev je sestavljal plezalec Leo Frelih, na vrhu pa ekipa, ki ga je varovala, ki pa je bila izredno neučakana in je plezalca dobesedno povlekla do vrha stene. Štel se je pač čas plezanja. Seveda pa je vse potekalo pod budnim očesom našega mentorja Franca Habeta.

Od leve: Anica Debevec, Marija Bombač, Franci Urbas, Viktor Žnidaršič, Marjan Valenčič, Miroslav Juvančič, Marina Grbec, (Milena Prudič?), neznan, Boris Perko, Miro Mulec, Marjan Rogelj, Joža Kugonič, neznana, Dušan Žust, za njim neznan, Marjan Šušteršič, ostali neznani.
Od leve, zadnja vrsta: Magda Galanti, neznana, Barbara Demšar, neznana, Miša Ilenič, neznana, neznana, Milka Petrič, Vera Hribar, Zdenka Bauman, Marjan Debevec, Jože Kočevar, ostali neznani.

Prednja vrsta: učiteljica Slavka Gornik, Marija Urbas, Francka Pupis, neznana, neznana, Andreja Puc, Ivanka Primožič, neznana, Marija Debevec, (Magda Ileršič?), neznan, neznan, učiteljica Nada Polak.

Od leve: Marjanca Mekina, Majda Kregelj, Majda Raljevič, Alenka Kregelj, (Silva Korošec?), Irena Baraga, Milena Živkovič, Mirjana Čirič, neznana, Erna Šušteršič, neznana.
Žal kljub »telefonjadi« in brskanja po starih slikah, nisem uspel prepoznati vseh takratnih učencev na fotografijah. Podatki za učenke v oklepaju so bolj ugibanja. Upam na pomoč bralcev »Starih slik«.

* Predjamski grad stoji v skrajnem severozahodnem kotu Postojnske kotline. Ob predjamskem prelomu kjer ponikne potok Lokva se za navpično, 123 m visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem je dolg okoli 6,5 km in deloma urejen za turistični ogled. Pred naravnim skalnim obokom visoko v steni stoji grad.

Grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad sezidali oglejski patriarhi. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Luegerji, kot so jih tudi imenovali, so bili deželnoknežji fevdniki in vitezi Predjamski. Erazem Predjamski se je kasneje pridružil kralju Matiji Korvinu, zaradi česar je tedanji avstrijski cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Ravbarju, naj roparskega viteza Erazma pokori. Po dolgotrajnem obleganju predjamskega gradu so Erazma leta 1484 s pomočjo zvijače ubili. Ker ga niso mogli premagati drugače, so podkupili enega izmed njegovih mož, da ga je izdal. Prižgal je svečo na oknu Erazmove sobe in to je vodilo tržaške strelce, ki so ga zasuli s kamnitimi kroglami. Ker so Erazma hoteli ubiti tudi kot zgodovinsko osebo, so naokrog raznesli zgodbo o roparskem vitezu, ki je umrl na stranišču. V resnici se je tedaj grad nahajal zgolj v zgornjem predelu gradu, imenovanem grad Jama in sprednjega prizidka s straniščem tedaj še ni bilo.

Leta 1567 je dal nadvojvoda Karel Predjamo v najem baronu Janezu Cobenzlu, ki je grad dvajset let kasneje odkupil. Že leta 1570 je grad dozidal in preuredil ter zgradil renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. V takšni obliki se je grad obdržal do danes. Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini-Cronberg, od leta 1846 do konca druge svetovne vojne pa je bil grad last rodbine Windischgrätz. Po vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt še danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu orožje, pohištvo in lovske trofeje.

Viri:

  • si.wikipedija.org

Kraj: Predjama
Datum: 1958
Avtor: Franc Habe
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 10. 4. 2020
Oblika: 2 fotografiji

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: