1932 Milanov Vrh – Pozimi
December, kmalu po Miklavžu leta 1932. Idiličen pogled na gozdarsko in žagarsko naselje Milanov vrh; avtor slike je Mirko Klepec. Le kam se je postavil fotograf, da na sliki ni videti žage in kop lesa, pač pa le zasnežen gozd z gručo na pol lesenih delavskih hiš? Nedavno, morda zadnjo noč, je zapadel svež, moker sneg in Klepec je fotografiral pravljično zasneženi hriboviti smrekov gozd, v sredini pa delavske hiše na Milanovem vrhu. Je to le del naselja ali kakšna druga vas? … Potem bi bil napis na sliki drugačen, a mu moramo verjeti, kajti s povečavo je med hišami mogoče videti skladovnico hlodov – ti gotovo niso tam slučajno in zaradi lepšega. In kilometre naokoli ni tam nobene druge vasi ali zaselka …
Begunje 1977/78 – 1. razred
Na dovozu, ki pelje proti cerkvi, slikani učenci prvega razreda, ki so v šolskem letu 1977/78 obiskovali šolo v Begunjah. Z njimi je razredničarka Andreja Jelinčič. Za njimi je znana Jankotova hiša, včasih gostilna in trgovina ter dom enega od učencev. Slika nudi lep pogled na cesto navzgor po Begunjah in hiše na njeni levi strani.
1965 Rakek – Zaključni javni nastop
Notranjski zavod za glasbeno vzgojo »Fran Gerbič« (po domače: glasbena šola) je z lično izdelanim vabilom vabil na zaključni javni nastop v Domu kulture na Rakeku. Nastop se je imel zgoditi 19. junija 1965 ob pol osmih zvečer. Vabilo so natisnili v tiskarni, v kateri je bil zaposlen Danijel Gabrenja. V zapuščini njegovih dokumentov ga je našla njegova sestra gospa Helena Lovrenčak.
1973 Cerkniško jezero – Drsanje
Januarja 1973 sva s sestro Lenčo drsala na Cerkniškem jezeru. To je bilo lepo doživetje. Na jezero smo šli v sončnem vremenu. Površina je bila ogromna. Drsalcev na jezeru je bilo kar nekaj. Pod ledom, le kak meter ali manj niže si videl dno, travo in drugo rastlinje. To je dajalo določen občutek varnosti. Sicer smo se pozanimali, kje lahko drsamo. Smo pa takrat ali ob kakem drugem obisku videli avto, ki je le z zadkom molel iz ledu.
1938 Unec – Poštar Anton Jernejčič
Stari trg 1977/78 – 2. a razred
Vse spominske fotografije, ki jih je posnel Jože Žnidaršič nekega dne spomladi leta 1978, vedno je vse razrede fotografiral isti dan, imajo isto pozicijo: učenci z razrednikom (razredničarko), šola, Ulaka s spomenikom. Tako je bilo tudi z 2. a razredom in njihovo razredničarko Jasno Lekan. Danes pa tem učencem ob pogledu na fotografijo privrejo na dan spomini iz tistih časov (pouk, izleti, kulturni in športni dnevi, proslave …), ki so začinjeni s številnimi čustvi in jim pričarajo čas njihovega otroštva.
1914 Rakek – Vlakojavnica
V času 1. svetovne vojne se je izredno povečalo število vojaških železniških transportov po Južni železnici za Soško fronto. Omejevala jih je nizka prepustna zmogljivost železniške infrastrukture, zato so vlaki več stali kot pa vozili. Na medpostajnem odseku Rakek-Postojna se je na enem tiru lahko nahajal le po en vlak. Da bi povečali zmogljivost, so na odseku vzpostavili dve vlakojavnici, prva je bila ob čuvajnici pri “Lukcu”, druga pa na Ravbarkomandi. Vlakojavnici sta omogočili, da so bili teoretično hkrati na odseku po trije vlaki v isti smeri.
1930 Milanov Vrh – Pri kartah v delavskem stanovanju
Slika neznanega avtorja, ki bi glede na kraj in čas lahko bil tudi tokrat Mirko Klepec, čeprav slika ni iz zbirke dr. Kraševca, ima posebno zgodovino: gre za posnetek prizora v notranjosti delavske hiše na Milanovem Vrhu leta 1930. Na njej so predniki lastnika slike Branka Grla iz Markovca in sicer na skrajni desni oče Drago, ki je bil rojen na Milanovem Vrhu leta 1911 in je na sliki star 19 let, zaposlen pri Žagarju pa že najmanj od leta 1927, ko je imel 16 let. V sredini sedi Brankov ded Janez, levo Franc Ibic, zadaj pa stoji njegov sin Toni, ki je umrl kot otrok. Kdo sta bila Ibiceva ni več znano, tudi njun priimek je v teh krajih unikaten – mogoče soseda, sovaščana, prijatelja, sodelavca, priseljenca čez mejo s Primorske? Sliko je s seboj po vojni v Markovec prinesel Drago, fant na desni, a je z leti postala tako oguljena, da na njej ni bilo več mogoče razbrati podrobnosti. Leta 2018 so Dragotovi potomci pri znancu naleteli na enako sliko, si jo sposodili in pri Bajčku dali narediti kopijo, da bi v družini ostal živ spomin na bivanje njihovih prednikov na Milanovem Vrhu, kajti kot je nekje modro zapisala Clarissa Pinkola Estés: ” Skozi zgodbe naši predniki živijo naprej” … In slike še kako pomagajo ohranjati zgodbe.
Cerknica 1981/82 – 5. a razred
Cerknica, šolsko leto 1981/82 in 5.a razred ob svoji razredničarki Maji Milavec.
1960 Rudolfovo – Pujsi na kmetiji
Večkrat se postavlja vprašanje – kako smo se prehranjevali, ko še nismo hrane kupovali v trgovinah, in kako je sploh mogoče živeti samo z doma pridelano hrano. Odgovor je enostaven: ni lahko, je pa možno.
V različnih krajih, različnih vaseh in na različno velikih kmetijah smo se do hrane obnašali varčno, skrbno in spoštljivo. Vse ob svojem času na pravem mestu. Eno pomembnih vlog v hrani na podeželju je imelo prav gotovo svinjsko meso in vzreja prašičkov. Prav pri vsaki hiši smo redili prašiče: za domačo rabo enega, dva ali štiri, odvisno od velikosti kmetije.
Stare slike 