Alojz Tomec je na zadnjo stran slike, ki ji je za kuliso zasnežena Racna gora tja do Petelinjeka, napisal letnico 1935 in opombo, da gre za snežniško tovarno z mostom za krle. Da je bila žaga Marof last snežniških gospodov je znano, kaj pa je most za krle, ki jim mi rečemo krcli ali hlodi in čemu je služil, mi ni znano. Morda lahko pomaga kdo od bralcev. Domnevam, da je na sliki most za krle tista mrežasta reč s hišico v ospredju. Spominjam se, da je bil okoli leta 1955 na placu v tleh jarek, v katerem so se premikale debele verige, na njih pa so se pomikali hlodi proti žagi, ki je bila v leseni stavbi na sliki. Možje so v tisti jarek s cepini in henduki nameščali hlode, da so odpotovali do žage. Je bil most na sliki morda zaščita tistega nevarnega jarka? Vdam se, pojma nimam. Če kdo ve, naj prosim pove …
Tako sem zapisala prvi dan, a že naslednjega dne sem srečala človeka, ki je vedel, kaj je bil ta most: naprava, po kateri so potovali hlodi s krlišča do žage tako, da ni bilo treba vsakega posebej ročno spraviti do rezil, ampak je to napravil ta tekoči trak oziroma vlačilec z verigami in klini. Delavci so hlod samo položili nanj, naprava ga je prenesla do mostu, ga s kavlji dvignila na višji nivo in od tam postopoma odvlekla do žage. Naprava je bila velikanska pridobitev za žago in olajšava pri težkem, zamudnem in nevarnem delu, Alojz Tomec pa jo je s svojim nezmotljivim občutkom za pomembne dosežke fotografiral. So jo zagnali leta 1935 ali že kaj prej?
Še ena zanimivost je na sliki: desno od obeh stavb stoji veliko drevo, janc po domače, domnevno jagnjed. Pod njim je v strugi Obrha neusahljiv izvir vode, Suodel, ki tudi v najhujši suši ni presahnil in so k njemu prihajali po pitno vodo od vseh strani, po izročilu celo z one strani Javornikov. Do njega so bile v skalo vklesane kamnite stopničke, ki so bile navadno globoko v vodi ali celo povsem nevidne. V normalnih razmerah je bila tukaj, v Suodlu, najgloblja voda v vsem Obrhu in z janca na sliki so v Suodel med kopanjem v Olariji prišli skakat najpogumnejši fantje, največkrat člani TVD Partizan Stari trg.
Begunje 1974/75 – 4. razred
Razrednik Janez Petrič in 4. razred, slikan na cesti ob šoli v Begunjah. V ozadju se vidi Jankotova hiša, kjer je bila nekoč tudi šola, gostilna in trgovina.
1924 Benete – Namretov Rafael
Na stari sliki je mamin stric oziroma brat njenega očeta Namretovega Antona in najmlajši otrok v družini.
1956 Rakek – Cigaretnica
Srebrna cigaretnica je že malo obrabljena vendar kljub temu lepo ohranjena. Pripada mojemu nezakonskemu možu. Z njo je lovil punce. Pred tolikimi leti, se ne pove, koliko jih je, je redko katero dekle motilo, če je fant kadil. Če je pa ne šank ali mizo vrgel še avtomobilske ključe, je pa že skoraj zmagal. Če ni bil popolnoma lesen.
1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici
Leto prireditve je določeno po velikosti šolarjev s pomočjo šolskih slik. Takole so šolarji v času Jugoslavije sodelovali na raznih prireditvah. Pionirske kapice, za vratom privezane rdeče rutice, petje in recitacije.
Rakek 1959/60 – Sedmi razred
Klasična pozicija fotografiranja učencev pred glavnim vhodom šole na Rakeku. Po oblačilih sodeč, je slika nastala v spomladanskem času leta 1960. Več veselja na sliki so pokazali fantje. Dekleta pa so že precej resna, saj so že prave dame. Zanimivo bi bilo vedeti vzrok fantovskega veselja.
1936 Velike Bloke – Poroka Zogarjeve Malke
Franc Anzelc – Petronov iz Velikih Blok je bil rojen l. 1868. Dva njegova brata, Jožeta in Jerneja – bloška Amerikanca, smo že spoznali. France je bil po poklicu cestar, po starem se je reklo zogar. S pridnim delom in doto dveh žena – prva mu je mlada umrla, je postavil novo hišo v Mali gasi v Velikih Blokah. Po njegovem poklicu se je prijelo hišno ime Pri Zogarjevih. Njegova hči Malka, rojena 1915 v njegovem drugem zakonu, se je l. 1936 poročila z zidarskim mojstrom Francetom Zgoncem – Jožlovim z Radleka, ki je bil že v zrelih letih- r. 1897. Pred poroko je ženin France pogostil družbo deklet in fantov iz Velikih Blok in ob tej veseli priložnosti so se tudi slikali. Lahko pa, da je bil to kar poročni dan, saj imajo fantje in dekleta pripete nageljčke.
Alojz Tomec je nekje okoli leta 1935 fotografiral Špetnakovo žago v Markovcu in stavbe okoli nje z zahodne strani, tako da se je postavil na klanček ceste, ki je z žage vodila čez Cviblo proti Belemu malnu in se tam pridružila cesti Viševek – Stari trg, zgrajeni leta 1928. To cesto, po kateri so furmani in tovornjak(i) odvažali les z žage proti Rakeku, je zgradil lastnik žage in je v rabi še danes.
Rakek 1967/68 – 2. razred
Šolsko leto 1967/68 in nasmejani učenci 2. razreda osnovne šole Rakek, z razredničarko Majdo Arko.
1925 Benete – Prababica Uršula Pakiž
Med ostalimi starimi slikami, ki sem jih našla doma, je bila tudi ta. Gotovo je tudi najstarejša. Na njej je mati starega očeta Primoža oz. moja prababica Urša, kot so jo klicali. Rojena je bila leta 1844 in umrla 1929. Rodila je trinajst otrok. Štiri je pokopala kmalu po rojstvu. Dočakala je 85 let. Slika je nastala le nekaj let pred njeno smrtjo na Benetah. Kot se spodobi, se je oblekla v zahmašno obleko. Iz rokavov je videti del spodnje oprave oz. bluze s čipkastim robom. Na glavi ima zavezano židano ruto, ki se je hranila za posebne priložnosti.
Stare slike 