1929 Dolenje Jezero – Juretovi
Kadar so prišli Grmekovi (izgovori Grmkwvә) iz mesta Kranja na obisk, je domov prišla tudi Tonca z družino, ki je bila poročena v Dolenjo vas. Tako so se potem postavili pred domačo hišo: oče in mati, med njima stoji vnukinja Tonca, zadaj za materjo sin Janez in za očetom hči Ana.
Na očetovi strani sedi hči Fani s svojo družino, ter na materini Tonca z družino. Oba zeta sta dala vsak svoji ženi roko na ramo in nam s tem povedala: ”Ta je moja, ta pripada meni!”
Družina iz mesta je oblečena bolj gosposko kot ostali člani sorodstva. Fani je bila prava mestna gospa. Šikani čeveljci s peto, fizura na bubi, okrog vratu pripeta verižica, krajša in svetla obleka z rožami in kratkimi rokavi, v primerjavi s sestro na desni, ki je sicer oblečena wuәfrtnu vendar preprosto, kmečko. Njena obleka je daljša, debelejša in temnejša. Čevlji niso šolni ampak čižmi. Lase ima počesane nazaj, verjetno kita, ki je zavita in speta s hrnuodәlnә na zatilju. Enako počesani sta tudi mama in sestra Ana, ki stoji zadaj.
____________________________________________________________
Družina Martinčič – Juretovi iz Dolenjega Jezera 18 (stara hišni številka)
gospodar Anton Martinčič – Juretov, 1861 – 1938
žena Marjeta Branisel – Urbanova, 1864 – 1945
- hči Marija poročena Lesar na Glino, 1892
- sin Anton Martinčič 1893 šel v ZDA,
- hči Ivana (Johana) Martinčič 1895,
- sin Franc Martinčič 1897, poročil v vasi k Lovričkovim št. 15
- sin Janez Martinčič 1899 ostal doma,
- hči Antonija Martinčič 1901 v Dolenjo vas,
- sin Jožef Martinčič 1903 šel v ZDA,
- hči Frančiška Martinčič 1905 – poročena Grmek, Kranj,
- hči Ana Martinčič 1911, poročena Klammer,
![]() |
Juretov stari oče Anton in družina Grmek iz Kranja.
Juretova Fani, Frančiška se je poročila z Ivanom Grmek. Bil je financar in služboval v tem okolišu in sicer na karavli nekje nad Zelšami. Pozneje sta se preselila v Kranj. Bili so premožna družina. Pri hiši so vedno imeli deklo. Enako lepo oblečen je bil pri poroki. Ivan Grmek je bil rojen leta 1891. Mama Fani v naročju drži sina Franka, ki so ga klicali Broni. Rojen je bil leta 1925. Živi v Kanadi. Poleg stoji Ivan, rojen leta 1924. Padel med II. svetovno vojno, leta 1944 v Waršavi. |
![]() |
Punčka, ki stoji med starim očetom in staro mamo, je tista gospa, ki nam je pomagala, da smo prepoznali večino fantov, ki so šli na nabor leta 1933. To je Antonija, ki so jo klicali Tonca, rojena leta 1923. Vse življenje živi v Dolenji vasi, saj je ob poroki šla le par hiš naprej k Švelcovim. Hišni gospodar–stari oče Anton, poleg sedi žena Marjeta. Prihaja iz vasi od Branislevih hišno ime Urbanovi. Pri Juretovih so imeli številko 18, pri Urbanovih pa 12. Je šla samo par hiš naprej. Zadaj sta še hči Ana, poleg stoji njen brat Janez. Ta je nasledil kmetijo in nadaljeval rod v rojstni hiši. Srečali smo ga že kot občinskega odbornika. |
![]() |
Hči Antonija se je poročila k Šparemblek – Branislavәm v Dolenjo vas. Dočakala je dvainosemdeset let. V naročju drži hčerko Frančiško, ki so jo klicali Fani. Fani je bila rojena leta 1928. Fani ima tuošәlčk ali cekarčәk.
Glava družine, Franc Šparemblek stoji zadaj. Ata Franc je bil rojen 1898 leta. Umrl je v starosti 64 let. |
![]() |
Dragoceni zapiski, ki pa so razumljivi šele ob dodatni razlagi. |
Vir: ustni Helena Frece, Ana Malnar, družinsko drevo Juretovih – Martinčič, SSKJ
Slovarček:
- bubi – frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi
- čižmi – višji čevlji, zavezani z vezalkami
- financar – nekdaj pripadnik finančne straže, uslužbenec finančnega urada
- hrnuodәl – večja lasnica, do deset centimetrov
- oferten – lepo, gosposko oblečen
- šikan – lep, eleganten
- šolni – nižji lahki nedeljski čevlji
- tuošәlčәk – manjša torbica
Kraj: Dolenje Jezero
Datum: 1929
Avtor: neznan
Zbirka: Helena Frece
Skenirano: 1. 6. 2010
Oblika: fotografija
Nobenega ne poznam, pa je vseeno zelo prijetno branje.
Kako dragoceno šele za tistega, ki koga pozna ali je celo v žlahti.
Meni je tako všeč ta primerjava med oblekami, ki so jih nosili na vasi in v mestu. Zelo izrazito, danes je vseeno ali si na vasi ali v mestu, ženske smo tako ali tako vse v hlačah, redkokatero vidiš v krilu.
Sorodstva je pa vsepolno tukaj in v ZDA.
Še na Toneta smo pozabili http://stareslike.wordpress.com/2010/05/18/1924-cerknica%C2%A0%E2%80%93%C2%A0nabor%C2%A02/
Marija.
Kot je napisala pred menoj Janja, res- prijetno branje.
Veliko tvojega dela je v vseh teh starih slikah in zapisih,veliko zagnanosti. Jaz in mama sva dodali le imena.
Razsvetlila si delček nekega življenja, ki je skoraj že pozabljen. Povdarjaš robove, ki jih golta čas, si jih lasti in jih pobledi. Navzočnost časa razblinja spomine, saj se kot dimasti oblaki na vetrovnem nebu…porazgubijo.
Hopla, mislim da bomo tudi tebe vključili, ti pero (tipkovnica) lepo drsi.
Ja lepo, da takole spoznavam svoje korenine.
Lepo, da si se nam oglasil. Verjetno boš še kaj našel. Pozdrav na Gorenjsko
Ja morda pa res nebi bilo nič napak, ko bi se Juretovo drevo enkrat srečalo, saj se skoraj ne poznamo med seboj, sploh mlajša generacija rojena tam po ali okoli leta 1950.