1912 Rakek – Prošnja Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Rakek za dovoljenje za “Ljudsko slavnost”

Vir: eNotranjska.si

Ustanovni shod Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Rakeku je bil 1. avgusta 1909 pri g. Josipu Steržaju (pri Poletovih). Predsedujoči shoda je bil g. Jernej Pavlin, takratni kaplan v Cerknici. K novoustanovljenemu izobraževalnemu društvu je takoj pristopilo 60 članov. Prvi predsednik je postal Josip Steržaj. Namen društva je bil, s predavanji in ljudskimi igrami izobraževati vaško prebivalstvo in mu nuditi v branje dobre slovenske knjige. Tako je bilo v okviru katoliškega izobraževalnega društva na Rakeku že pred prvo svetovno vojno kar živahno kulturno delovanje.

Na prvem občnem zboru 1. januarja 1910 so izvolili nov odbor in predsednik je postal Andrej Beričič, ki je predsedoval društvu vse do začetka prve svetovne vojne. Za tajnika so izvolili g. Ivana Lenčka, ki je tajniške naloge opravljal do konca leta 1924.

Na drugem letnem občnem zboru 15. januarja 1911 je predsednik g. Beričič sprožil misel o graditvi lastnega društvenega doma. Člani so zamisel z navdušenjem sprejeli in se resno lotili dela. Še pred zimo je bil po zaslugi prizadevnih in požrtvovalnih članov in drugih društvu naklonjenih Rakovcev, društveni dom dograjen in 26. decembra 1911 so dom slovesno odprli.

9. junija 1912 pa je bila na vrsti še blagoslovitev društvenega doma. Ta dan so organizirali pravo ljudsko slavnost in 5. junija so zaprosili C. Kr. okrajno glavarstvo Logatec, da jim blagovoli podeliti v to potrebno zakonito dovoljenje:

C. Kr. okrajno glavarstvo v Logatcu
Podpisano društvo naznanja, da priredi v nedeljo 9. junija 1912 popoldne na Rakeku »ljudsko slavnost« s sledečim sporedom:
1. Ob 2 ¾ uri pop. Javen obhod, katerega se udeleže izobraževalna društva Rakek, Cerknica, Stari Trg pri Ložu, Logatec dol. in gor., zlasti istih telovadni odseki »Orel« v kroju z orlovsko godbo od D. M. Polju na čelu. Obhod bo šel od kolodvora skozi sredi vasi do novega »Ljudskega doma«.
2. Takoj na to blagoslov Doma in
3. Javen ljudski shod pod milim nebom poleg Lj. Doma s sporedom:
a. Društveni domovi in izobrazba
b. Slučajnosti.
4. Takoj za tem na prostoru poleg Lj. Doma:
a. Javna telovadba zgoraj naštetih telov. odsekov
b. Banket in ljudska veselica z godbo in petjem brez plesa.
V slučaju deževnega vremena točke 2, 3, 4 se vrše v Ljudskem Domu samem.

Prosimo, da se nam blagovoli podeliti v to potrebno zakonito dovoljenje.
Rakek, 5. junija 1912
Andrej Beričič predsednik »Kat. slov. izobr. društva« na Rakeku

V kroniki Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Rakek je zabeleženo:

9. junija – Blagoslovitev društvenega doma.
Tega dne je g. dekan Franc Kunstelj, ob asistenci g. Jerneja Podbevška in g. Jerneja Pavlina, blagoslovil novozgrajeni društveni dom, imenovan »Ljudski dom«. Slovesnosti se je udeležilo okrog 1200 ljudi. Prišli so zastopniki društev iz Cerknice, Logatca, Vrhnike, Starega trga, Loškega potoka, Device Marije v Polju, Ljubljane, Postojne, Idrije, Planine, Borovnice, St. Petra in Trnovega.

Po blagoslovu so bile pred Ljudskim domom pete litanije ob spremljavi godbe iz Device Marije v Polju. Nato je bil javen ljudski shod. Govorili so g. Karol Škulj, kaplan v Loškem potoku o društvenem delovanju v domu in g. Jožef Udovč, načelnik cerkniškega okrožja Orlov – o telovadbi. Nato je pozdravil in se zahvalil vsem navzočim društvom in drugemu občinstvu za tako veliko udeležbo – predsednik rakovškega društva g. Andrej Beričič.

Sledila je telovadba Orlov na travniku za Ljudskim domom in pa ljudska veselica z godbo, petjem in srečelovom.

Ljudski dom in ves prireditveni prostor je bil lepo okrašen. Postavili so 10 mlajev in jih okrasili z venci in zastavami. Tudi po vasi so postavili 11 mlajev in iz sleherne hiše je visela slovenska zastava.

Med liberalci in klerikalci se je vršil na Rakeku, pa tudi drugod ni bilo kaj drugače, kar oster politični boj. Žal se je razplamtel tudi z vsemi mogočimi in nemogočimi očitki ob priliki blagoslova Ljudskega doma na Rakeku. Najprej se je oglasil dopisnik v časniku SLOVENSKI NAROD, št. 129. V Ljubljani, v soboto, 8. junija 1912 objavil naslednjo vest:

Z Rakeka. Za jutrišnji dan 9. t. m. se delajo tukaj velikanske priprave že celi teden. Postavljati so pričeli visoke mlaje že v ponedeljek zvečer, ko še ni bil znan izid obč. volitev, ter so mogoče upali naši klerikalci, da bode postavljeni mlaj na sredi vasi, — služil že lahko v proslavo zmage — kateri račun so jim pa zavedni volilci prečrtali. Vršilo se bode namreč tukaj jutri popoldne blagoslovljenje novega Ljudskega doma z velikanskim pompom, katerega se baje udeleži vesoljno notranjske orlovstvo. Da se ta novi »teater« ali Ljudski dom blagoslovi je sicer pač naravno in tudi pravilno, ker je našim »prijateljem« le želeti, da bi imeli malo več uspeha in blagoslova kakor ga imajo doslej. Ne moremo si pa kaj, da bi pri tej priliki ne pribili sledeče: V poročilu in vabilu na to slavnost v tozadevnih vabilih se pozivlje na bojkot naprednih gostiln s tem, da naj se gostje ustavijo le v onih gostilnah, kjer bodo izobešene zastave. Ker naprednjaki gotovo ne bodo v proslavo Te slavnosti izobešali zastav, — hočejo jim naši patentirani katoličani seveda škodovati s tem, da že naprej opozarjajo ljudstvo na nje, češ iz-ognite se in bojkotirajte jih. No mi jim pa tudi že naprej povemo, da si bodemo to dobro zapomnili, ter ob vsaki ugodni priliki spominjajoč se, tega — povrnili milo za drago, kar naj blagovolijo takoj na znanje vzeti.

Seveda je sledil odgovor v časniku SLOVENEC, V Ljubljani, v soboto, 15. junija 1912:

Ljudska slavnost na Rakeku v nedeljo, dne 9. junija, je prav krasno uspela. Po prisrčnem vzprejemu pred kolodvorom, kjer so pozdravili: gospod župan Iv. Fatur, predsednik izobraževalnega društva Andr. Beričič, okrožni načelnik Jos. Udovč, gdčna Zinka Modic in Zvezin načelnik Vojt. Jeločnik, se je razvil veličasten sprevod od kolodvora do Ljudskega Doma. Rakek je bil lepo okrašen z mnogoštevilnimi zastavami in mlaji. Po kratkem nagovoru g. Podbevška je cerkniški dekan, gosp. Fran Kunstelj izvršil obred blagoslovljenja novega Doma, nakar so sledile pete litanije. Med tem je nekoliko motil dež, ki je pa kmalu ponehal, da se je vsa nadaljna prireditev nemoteno razvila. Takoj po litanijah je gospod Beričič otvoril ljudski shod, pri katerem so govorili gg.: Vojteh Jeločnik, Jernej Pavlin iz Cerknice in Karol Škulj iz Loškega potoka. Prav lepo sta se izvršili tudi točki javna telovadba Orlov z rajalnim pohodom, prostimi vajami, orodno telovadbo in moreško ter ljudska veselica na prostornem travniku poleg Doma, ki ga je gdčna Ivana Mekinda brezplačno dala v porabo, za kar ji bodi tudi na tem kraju izrečena iskrena zahvala. Pri vsej prireditvi je neumorno sodelovala vrla orlovska godba od D. M. v Polju, pri veselici pa tudi pevski zbori, zlasti mešani iz Logatca in moški iz Cerknice. – Udeležba je bila velika. Došli so poleg cerkniškega okrožja Orlov odseki Ljubljana, D. M. v Polju, Borovnica, Vrhnika, Logatec, Trnovo in Št. Peter na Krasu. Počastila so ta dan tudi razna naša društva z zastavami in brez njih, na čelu jim zastopstvo K. S. Zveze z Zvezino zastavo. Zlasti v lepem številu so došli tudi ženski odseki »Bogomile« in razno drugo občinstvo. — »Narod« (zapis v Slovenskem narodu spredaj, op. Perko) se je tega slavlja že naprej bal in je zabavljal, zakaj se delajo »že cel teden velikanske priprave«, in da se misli udeležiti »vesoljno notranjsko orlovstvo«. No, to se ravno ni nameravalo in ga tudi ni bilo. Notranjskega orlovstva je pa še veliko več. Ako tako toplo želi »Narodov« dopisnik videti vesoljno notranjsko orlovstvo, mu bo tudi to kmalu ustreženo. Samo potrudi naj se dne. 30. t. m. na Vrhniko! — »Ljudska slavnost« na Rakeku ostane ljudstvu v neizbrisljivem spominu. Tudi nasprotniki niso motili, dasi so tuintam med seboj zabavljali. Edino nekateri železniški uslužbenci in uradniki so se hoteli odlikovati, med njim zlasti Perko, Bombač in še neki drugi. Najprej so zatvorili železnično pregrajo na cesti in jo niso hoteli dvigniti od enega vlaka do drugega, zato da sprevod, ki je prišel od telovadne skušnje, ni mogel doiti pred dohodom vlaka do kolodvora. Zvečer so pa nekateri zopet v službi na kolodvoru odhajajoče goste izzivali. Pričakujejo naj od železniške uprave posebno »pohvalo«. — Vsem pa, ki so k tej slavnosti kakorkoli pripomogli, najtoplejša zahvala.

Še bolj bojevit in do liberalcev in Sokola sovražno razpoložen je bil dopis objavljen v časniku Domoljub, Štev. 25.

V Ljubljani, dne 20. junija 1912.:

Z Rakeka.-V zadnjem času nas večkrat počasti nasprotno časopisje s kakim dopisom. Umevno je, da naše nasprotnike peče lepo se razvijajoče izobraževalno društvo, posebno zadnja slavnost, blagoslovljenje društvenega doma, ki je za tako majhen kraj tako lepo uspela. Zato ni čudno, če je liberalnemu dopisniku orlovska godba tako turobno igrala, kakor bi oznanovala smrt — seveda smrt na socialnodemokraške berglje oprti liberalni stranki. Zanimivo je, da se liberalni dopisnik ravno nad onimi točkami in govorniki, ki so ljudem najbolj ugajali, najbolj usaja. Dotično liberalno revše, ki se je spravilo na naše vrle, delavne in požrtvovalne kaplane, meni najbrž, da je že zelo učeno, če se je naučilo nekaj psovk in puhlih fraz iz liberalnega slovarja. Seveda, naši kaplani ne delajo za povzdigo naroda tako, kot oni vzorni starešina Sokola, ki je svojo tovarno Nemcem prodal, ali kakor dela liberalna inteligenca, ki misli, da bo s krokanjem in zabavljanjem narod rešila.

Spodtika se ob naše telovadce, pa ne pomisli, da Sokol v 40 letih ni bil vstanu med kmečkimi fanti niti enega telovadnega društva vzdržati. Namesto pa da se zaletava v naše ljudi, naj raje napravi red med svojimi tamburaši, ki se hodijo po noči sredi vasi kregat in razgrajat. Liberalci pa naj bodo prepričani, da nas bodo njih napadi le okrepili, ter nas še bolj prepričali, da stranka, ki nima druzega na jeziku kot psovke in ki smeši vse, kar naš človek ljubi in spoštuje, ne more biti dosti prida. Kakor je čutiti, se našim posestnikom čedalje bolj gabi liberalno-demokraška mešanica, ki so jim je skuhali liberalni birtje iz strahu pred naklado na pivo in žganje, ki bi znatno olajšala breme davkoplačevalcem. Da se železničarskobirtovski zvezi ta naklada ne dopade, je lahko umljivo, ker železničarjem je gotovo ljubše, da plačujejo kmetje sami večje naklade, kot da bi mogli tudi oni pri pijači pomagati občini. No, liberalni birtje so pa itak povsod proti tem nakladam. Da je pa pri tej kmetom nasprotni zvezi tudi nekaj kmetov, si pa ne moramo drugače tolmačiti, kot da se jim zdi to bolj »nobel«. Laž, da bo prišel »Dom« na občino, je pa le malo predebela, da bi se ljudi prijela, vendar je bilo par lahkovernih posestnikov, ki so se pustili celo s tako neumno lažjo preslepiti. Kar se tiče železnice, pa priporočamo gospodu načelniku, naj pouči železniško osobje, da se vsaj v službi in železniških prostorih vzdrži vsakega strankarstva. Kar pa počenjajo nekateri liberalni razgrajači, se pa že celo bolj pametnim liberalcem studi in se na teh ljudeh lahko prepričajo o sadovih liberalnega hujskanja. O nekaterih junaštvih teh čudnih »naprednjakov« bomo pa pri priliki še kaj napisali, za sedaj jim samo svetujemo, naj prosijo za vstop v »Katol. slov. izobraževalno društvo«, mogoče si znajo v občevanju z našimi mirnimi fanti in možmi kaj olike pridobiti. Ker je »Narodov« dopisnik videl kobile mesto konja in več stvari drugače, kakor so bile, pravijo sedaj ljudje, da je bil brljav, kar pa si mi ne upamo trditi, temveč mislimo, sklepajoč iz njegovega učenega dopisa, da je po stari liberalni navadi lagal. Vsekakor je pa škoda, da ni zajezdil Demšarjevega osla, da bi gospod Škulj in drugi govorniki Orli in gdčna. Modicova bolje znali, da čuva nad njimi oko liberalnega »učenjaka«, ki mu je vse, kar ne zna »čukati«, mlečnozobo in omejeno. Morda bi pa ljudje opazili na njem ne samo brljavost, temveč tudi mlečnost in skisane možgane. — Mokraškoliberalne mladeniče uči neki gospod tamburico igrati in petje, kar nimamo nič proti temu in nam je vsaka poštena izobrazba ljuba, priporočamo pa dotičnemu gospodu, da jih uči tudi malo olike, da ne bodo tako surovi in ne napadali naša društva in Orle s psovkami itd. po gostilnah in potih (ako jih tudi to ne uči). Naj omenimo samo to nedeljo po noči, ko so se srečali z našimi mladeniči na vasi, so se takoj slišalo čuki, psovke, žvižganje itd. ter za nameček še tulili s sramotilnim namenom pesem »Marija k tebi uboge reve«. Za sedaj dotičnih tamburašev imena zamolčimo, a ako nas ne bodo pustili pri miru, jih bomo brez pardona naznanili gotovim oblastvom, oziroma dotičnim predstojnikom ter jih v naših časopisih naslikali, da jih bode naše ljudstvo spoznalo. Navadili so se že dobro geslo iz liberalno-demokraških listov: Obrekuj, laži, psuj! in svoj namen boš dosegel!

Kraj: Rakek
Datum: junij 1912
Fotografiral: Franc Perko
Zbirka: Arhiv Republike Slovenije, eNotranjska.si
Fotografirano: 8. 11. 2024
Oblika: datoteka, dokument