1949 Stari trg – Pred strojnim oddelkom

Kamnito- opečna  stavba je strojni oddelek, pred  vhodom katerega so se za slikanje zbrali delavci in delavke Mizarskega podjetja Stari trg.  Delo in poletno sonce sta  jim pošteno zavihala rokave.

____________________________________________________________

Kaj kmalu po drugi svetovni vojni je v Starem trgu, iz nekdanje tovarne in žage Karla Kovača, začelo delovati Mizarsko podjetje Stari trg. Združevalo je najboljše domače mojstre – mizarje, kolarje, pod taktirko katerih so sprva izdelovali kolovrate in kolesa za vozove.  Vsi mlajši, ki so na sliki,  so bili mizarski vajenci.

Prelomnica je bilo leto 1948, ko so v proizvodnjo vpeljali izdelavo sobnega pohištva in že v letu 1951 začeli s tako poznanimi  kuhinjskimi “kredencami (gredencami)”.

Idej in  kvalitetnih izdelkov jim ni primanjkovalo. Nekaj časa  so imeli vpeljano celo linijo kitar za tovarno glasbil Mengeš, kamor so hodili na izobraževanja. Domači mojstri  Mizarskega podjetja, kot je bil Ivan Petrič–Mažәk, res niso bili kar tako. Iz polen so natančno”zdrakslali” in zrezljali tudi prava kopita za puške in Petrič je iz  domače delavnice v podjetje prenesel tudi svoje znanje izdelave smučk.  Seveda natančno, ampak največ dela so opravljali ročno, med drugim tudi barvanje sobnega in kuhinjskega pohištva.

Kako je bilo na začetku, je povedala Ema Ožbolt: “ Barvanja sem se naučila pri Jožetu Šepcu st. v njegovi domači delavnici. Kepasto gobo smo namočili v barvo, izdelek prebarvali, s čopičem narisali temnejše črte in čez šli še enkrat z drugo gobo. Nastale so prave lesne letnice”. Posebnih delovnih oblek niso uporabljali, le delavke so si pri barvanju, lakiranju končnih izdelkov  nadele doma narejene predpasnike.

Po objavljenem razpisu leta 1968, so  podjetje preimenovali v Gaber. Obljubljena denarna nagrada izbranemu predlagatelju novega imena ni bila nikoli podeljena, saj so jo namenili domačemu gasilnemu društvu.

Znanje in izkušnje  so v letu 1970 po glasovanju zbora volilcev združili s cerkniškim Brestom in  po švedskem vzoru je začela nastajati prva moderna kuhinja Vega.

____________________________________________________________

	Stojijo: Jakob Turk– Turkov (Kozarišče)  je mož s klobukom, klupo za merjenje hlodov in beležnico, ki je na žagi sprejemal in premeril ves prejeti les, Jože Šepec st. (Stari trg) kot glavni mizar, France Kočevar — Ribčev (Šmarata), France Jakše (Podcerkev), Franc Ovsec (Šmarata), France Kandare — Mehal (Dane), Milan Žagar– Jurjev (Stari trg); sedijo: France Benčina (Nadlesk), neprepoznan Franc Mlakar1, Franc Prevec (Iga vas), Jože Dolenc — Dolencev (Kozarišče), Stanko Mulc — Mineken (Kozarišče).
	Stojijo: Jože Šepec ml., Tone Mlakar (Dane), Ivan Petrič — Mažәk, Ema Janežič — Tomaževa (Kozarišče), Vinko Barag a– Lenčkov, Marija Antončič –Starča (Nadlesk) sedijo: Ludvik Škrbec (Podcerkev), Jože Kovač (Podcerkev), Jože Berglez (Stari trg), Jakob Prevec (Lož), Jože Ožbolt (Stari trg).

Pogled na Mizarsko podjetje Stari trg leta 1945 in 1952. Risbi sta delo neznanega avtorja in sta bili v kasnejših letih obvarovani pred uničenjem.

____________________________________________________________

Slovarček:

• kredenca : kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor
• drakslanje : struženje

____________________________________________________________

Viri:

• Ema Ožbolt
• Franc Ovsec

Kraj: Stari trg
Datum: 1948 (ugibanje) 15. 4. 1949²
Avtor: neznan
Zbirka: Ema Ožbolt
Skenirano: 24. 2. 2011
Oblika: fotografija

¹dopolnjeno 12. 4. 2011
²spremembe 15. 4. 2012