1941 Cerknica – Procesija in Italjani
Procesija o sv. Rešnjem telesu, ki jo prikazuje slika, je bila v Cerknici med med italijansko okupacijo. Glede na koledar za leto 1941 je bilo to 12. junija. Procesija se pomika od Meletove hiše proti mostu. Spredaj gredo ministranti.
____________________________________________________________
Sveto Rešnje telo ali Telovo je zapovedan in premakljiv praznik, ki ga praznujemo na prvi četrtek po sv. Trojici.
V naših krajih so praznik poznali zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Papež Klemen V. (prejšnje ime Bertrand de Got) je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. Po drugem vatikanskem koncilu se imenuje praznik Sveto Rešnje telo in Rešnja kri. Zdaj dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama. V zvezi s praznovanjem Svetega Rešnjega telesa so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti, med katerimi je tudi procesija. Procesija se je vila po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je sledil blagoslov. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.
Preden se je procesija ob Sv. Rešnjem telesu začela se je ob cesti postavilo mlaje, to je malo močnejše ozelenele veje, ponavadi leskove. Običajno so bili ti mlaji zapičeni v tla, kjer pa je bilo pretrdo, so bili prislonjeni kar k hišam.
____________________________________________________________
11. aprila 1941 so Italijani brez organiziranega vojaškega odpora z 9. in 17. topniško obmejno skupino 11. armadnega korpusa zasedli Cerknico in Logatec. V Cerknici so se nastanili vojaška posadka, fašistični urad, vod karabinjerjev in druge okupacijske ustanove.
Takratni župnik Štrajhar je s težavo prenašal italijansko okupacijo. Morile so ga razne prepovedi, še posebej policijska ura, ki jo je trmasto zavračal. 13. avgusta 1941 je še pred policijsko uro zapregel kobilico v kočijo in se odpeljal po Stari cesti proti Rakeku. Italijanski soldati so ga zasledovali že od doma, saj je bila blizu farovža nastanjena majhna skupina vojakov. Vojaki so drveli za njim. Poziv “stoj” nekoliko oglušeli župnik zaradi ropota ni slišal in je pognal kobilico. Potem so vojaki začeli streljati in ga ranili v glavo. Ko se je kočija ustavila, so k njej z naperjenimi puškami pritekli Italijani in videli, da so obstrelili župnika. Odpeljali so ga v postojnsko civilno bolnico, pozneje pa se je zdravil v Šlajmarjevem domu v Ljubljani. Rana je na župniku pustila občutne posledice. Od tedaj ni mogel več prenašati Italijanov. Zato tudi sklepam, da je bila slika posneta leta 1941, torej še pred obstrelitvijo župnika Štrajharja.
____________________________________________________________
V ozadju se vidi Carneluttijeva Milavčeva(popravek 15. 6. 2011) hiša. Kratkočasnega vrtička z rondojem v sredini in obdanega z lepim nizkim zidom iz klesanega kamenja ter kovano jekleno ograjo, ki se vidi na levi strani hiše, že vrsto let ni več. Skrajno zgoraj levo se vidi samo del del strehe Logarjeve mesnice. Na tem mestu stoji zdaj gozdarski blok.
Fotografijo je fotograf posnel iz zgornjih nadstropij Žumrovega hotela. Verjetno jo je posnel na skrivaj. Na osnovi zbirke, v kateri je bila najdena fotografija, z veliko gotovostjo sklepam, da je avtor fotografije Jerina z Velike gase.
Nekaj podatkov sem dobil v knjigah:
- Cerknica in njeni ljudje, ki jo je napisal Tone Kebe, izšla leta 1994 v Ljubljani v samozaložbi (stran 226 do 231) in
- Cerknica, ki jo je napisal dr. Marjan Slabe iz leta 1981, tiskala tiskarna Toneta Tomšiča, razni podatki na straneh 5 do 26.
Kraj: Cerknica
Datum: 1941
Avtor: Anton Jerina
Zbirka: Zdenka Steiger
Skenirano: 22. 10. 2010
Oblika: fotografija