1955 Podcerkev – Dekleta
7. 10. 2011
Ob pogledu na druščino postavnih mladih deklet dobim vtis, kot da so to dame ali igralke iz starih ameriških filmov. Prav vsaka je urejena po svoje, v lepo krojenih vzorčastih, karirastih, pikastih oblekah, krilih s pasom, srajčkah, z ogrlicami in frizurami po zadnji modi. Obleke jim je skreirala in šivala Nika Mulec.
____________________________________________________________
 |
|
 |
|
 |
|
____________________________________________________________
Viri:
- Ana Hace
Kraj: Podcerkev
Datum: 1955
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Stanislav Hace
Skenirano: 5. 7. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Kako lep spomin na mladost naših brkih “podcerkljank”oz naših mam.
Res jih lahko primerjamo z lepoticami iz daljnega sveta filma in mode.Njihovo poziranje je tako spontano,njihova lepota pa tako naravna,da se ob pogledu na to fotografijo zamisliš ali so vse odšle čez lužo v daljne kraje iskati svojo kariero.
Vendar po kratkem prepoznavanju obrazov na fotografiji ugotovim,da je večina, svojo srečo iskal in našla v domači sredini.
čestitam za to objavo
Kakšno odkritje, kakšna slika! Slišala sem zanjo, a jo zdaj po kakih 57 letih prvič vidim!!
Jaz sem namreč tista smrkljica v prekratki roza oblekci, narejeni iz materine stare obleke, z lasmi zvitimi v rolo in pripetimi z doma narejenim zapencem iz aluminijaste žice.
Dekleta se me očitno niso mogla znebiti in tudi fotograf ni vedel kam z mano, pa me je postavil gor na strmino tiste dolinke ob cesti pred Hlepinovo hišo, da bom dala mir.
Na tistem mestu se je zgodilo veliko takih fotografiranj in še vedno, ko se peljem mimo, pomislim na svoje prvo fotografiranje, ki je bilo najbrž le malo pred tem, saj imam na tisti sliki enako obleko in frizuro in tudi moj pogled je enako “čuopast” – a tudi enako stara sestrična se ne drži nič bolj prijazno. Najbrž nama je bilo že vsega dovolj, ko pa iz tiste škatle ni in ni hotelo biti ptička, ki so nama ga obljubljali
Malo moram popraviti podatke:res sem Mramorjeva, ampak takrat sem se pisala Mulec, prav tako kot Urbanova Meri, ena od deklet na sliki, čeprav nisva v žlahti.
Kako so lepe, te pocrkavske punce – res sem se že takrat zgledovala po njih, a jih nisem nikoli dosegla!! Nekatere so mi bile tudi priložnostne varuške, jaz pa njim po potrebi kurirka, poštarica ali kaj drugega…
Kar se tiče obleke, mislim, da sta si vsaj dve šivali tudi sami in pred fotografiranjem je najbrž imela veliko dela tudi gospa Polakova, frizerka v Starem trgu, čeprav se spominjam, da sem ta dekleta videla tudi, ko so si same delale “vodno” tako, da so mokre lase navijale na trakce časopisnega papirja. Taka frizura ni dolgo držala, a je bila zelo lepa…
Oj, mladost ti moja, kam si šla, oj, kje si !??
Ne morem reči samo hvala za komentar. Milena, to je cela zgodba, ki nas je nadvse razveselila.
Tudi mene so starši v mladosti večkrat opomnili naj ne gledam tako čuapastu. Pa sem že pozabila na to.