1934 Cerknica – Žalovanje za kraljem Aleksandrom

Kralj Aleksander I. Karađorđević Zedinitelj se je rodil 16. 12. 1888 v Cetinju.

Njegov oče je bil Peter I. Karađorđević, mati pa Črnogorka Zorka-Ljubica Petrović-Njegoš, hči Nikole I.

Aleksander se je 8. junija 1922 oženil z romunsko princeso Marijo. Njuni sinovi so bili: Peter II, Tomislav in Andrej.

Francijo je obiskal v okviru svoje zunanjepolitične turneje, kamor je prispel z bojno ladjo Dubrovnik. Izbral si je vodno pot tako, da je z jugoslovanskih tal stopil na francosko zemljo. Francija je navdušeno pričakovala svojega zaveznika. V luki je bil postavljen ogromen slavolok. 9. oktobra, točno ob 4. popoldne je  kraljevska ladja pristala v pristanišču Marseille. V imenu predsednika francoske republike je kralja pozdravil francoski zunanji minister Louis Barthou. Kralj se je odpeljal v spremstvu Barthouja in člana francoskega vrhovnega vojnega sveta generala Georgesa v povorki ostalih gostov skozi gost špalir prebivalstva, da položi venec na grob vojnih žrtev zavezniških kolonialnih čet (Poilus d’Orient).

Komaj 100 korakov od obale je skočil na stopnico kraljevskega vozila atentator, ki je desetkrat ustrelil. Kralja sta zadela dva strela, eden v prsi, drugi v želodec. Težko ranjenega kralja in njegove ranjene spremljevalce so odpeljali na policijsko prefekturo, kjer je kralj ob 4.10 minut po francoskem času izdihnil. Poldrugo uro kasneje je preminil tudi težko ranjeni francoski zunanji minister Louis Barthou. Prebivalstvo je atentatorja na licu mesta linčalo.

Po pisanju takratnega tiska naj bi zadnje besede umirajočega jugoslovanskega monarha bile: »Čuvajte Jugoslavijo.«

Novica o tragični Aleksandrovi smrti je močno razburila javnost po vsej Evropi, zlasti seveda v Jugoslaviji, ki se je odela v črnino. Za kraljem so žalovali ljudje po vsej kraljevini. Žalne slovesnosti so potekale po šolah, uradih, društvih in podjetjih, po cerkvah so darovali maše zadušnice. Lokalne oblasti po vseh krajih in mestih pa so pripravile tudi osrednje, množično obiskane komemoracije.

____________________________________________________________

	V trgovske izložbe so postavili v črno ovite slike kralja. Prevozna sredstva so nosila žalne zastavice. Gledališča, kinematografi so bili zaprti, javni lokali, kavarne, restavracije in gostilne so se zapirale ob 10. uri zvečer.   14. oktobra zjutraj je bojna ladja Dubrovnik pripeljala mrtvega kralja v Split. Ob 10. uri dopoldne so prenesli krsto na dvorni vlak, ki je nato krenil proti Zagrebu in od tam proti Beogradu, kjer je bilo na njegovo krsto je položenih nad 15.000 vencev, med njimi 150 srebrnih.
	V noči od 17. na 18. oktober je bila prenesena krsta v Saborno cerkev, kjer se je zjutraj ob 8. uri pričel pomikati mrtvaški sprevod ob milijonski udeležbi ljudstva. Po vsej državi so se opravljale spominske žalne svečanosti. Počivalo je vse delo. Vsako uro so se oglašali zvonovi iz vseh cerkva. Vse trgovine so bile zaprta. V vseh cerkvah so bile ob 8. uri zjutraj maše zadušnice  Točno ob pol 3. popoldne je nastopil petminutni molk jugoslovanskega naroda. V tem času je vse obstalo in onemelo. Popoldne ob 3. uri je bil Aleksander I. položen v kraljevsko grobnico poleg svoje matere. Pogreba se je udeležilo mnogo politikov iz drugih držav. Ko sem pred leti govoril z nekom, ki je bil na pogrebu je dejal, kako bahavo je šel v sprevodu takrat še general in pozneje vojni zločinec Hermann Göring in ko je veter dvigoval plašč njegove generalske uniforme je bilo na daleč videti živo rdečo podlago plašča.
	Tudi v Cerknici so za kraljem žalovali. V Sokolskem domu je bil njegov doprsni kip, poleg katerega se je vrstila množica Cerkničanov.  Na hrbtni strani fotografije je z roko napisan datum smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja.

Kraj: Cerknica
Datum: oktober 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 13. 12. 2010
Oblika: fotografija