1930 Cerknica – Tri dečve
Ivanka, Micka, Tončka
Same so se poimenovale Dečve, tako kot so rekli dekletom na Koroškem, pa čeprav so bile prave Notranjke.
____________________________________________________________
Ivanka Caserman — Ipavča (poročena Vidrih — Cibava), Marija Caserman — Ipavča in Antonija Caserman so si nadele obleke, ki so spominjale na koroško narodno nošo. Na oblekah so bili izvezeni slovenski nageljni.
Bile so članice orlov, ki so bolj poudarjali slovensko, kot pa jugoslovansko idejo. Orli so bili zaradi tega prepovedani, tihi odpor pa je ostal. Pa četudi samo preko oblek.
____________________________________________________________
 Micka |
Marija Caserman ali teta Micka, kot smo ji rekli po domače. V spominu mi je ostala kot klena Notranjka, tista prava, od katere je bilo težko izvleči kakšno besedo. “Pa kaj čm tə praut, taku je blu. Ja, dostkrat je blu težku, pa smo kar prežəvejlə.”Nikoli mi ni govorila o tem, da je imela snubce, pa da ji oče ni pustil, da bi se omožila. Njena mati je namreč šla prat plenice v potok že tri dni po porodu zadnjega otroka, pa je zatem zbolela in ostala v postelji nepokretna naslednjih 10 let. Micka je morala postati gospodinja že pri petnajstih rosnih letih in skrbeti za dve mlajši sestri in brata.
Ko sem odhajal na služenje vojaščine, me je prijela za roko in dejala: »Vejš, že naš oče so mə rjeklə, kə so hodilə sejkat na Hrvaško, də Hrvat je tat, kə krade otsprejt in odzad, kə gre na boužjo puot pa vse naokrug. Pa mjerkej.” Ni rada hodila v cerkev, je šla rajši kar sama za skedenj:«Imam tam bl mjir, pa se lahku kar sama z bugam zmenjva, kar se mava za zmenjt«. Leta kasneje sva sedela na bukovih hlodih na dvorišču in gledala Javornik, kako se oblači v zeleno. “Buh vej, kulkrat bom še vidla, koku Javornk zeleni.” Kot bi čutila, da se poslavlja. Čez mesec dni smo jo pokopali pri svetemu Janezu.
|
 Ivanka |
Ivanka in Tončka sta bili veliki prijateljici, sosedi, doma na drugi strani kamnitega mosta, prva na desni, druga na levi strani ceste.
Pa se Cibov Lojz namenil ženit. Je rekel da bo Casermanovo vzel. Njegov oče so se z očetom bodoče neveste v gostilni, seveda ob bokalu vina, vnaprej zmenili in si, kakor se to spodobi, v roke udarili. Drugi dan sta napregla konjičke, se gmašno oblekla in šla po nevesto. Pa je Cibov Lojz zavil na desno, čeprav se je njegov oče s tistim na levi strani zmenil.
|
 Tončka |
Še veliko let so menda stari Cibov oče godrnjali: “Sakramenjsku, na lejvu bə morala zavit“. Godrnjali so seveda samo zato, ker ni njihova obveljala.
Prijateljstva med Ivanko in Tončko pa je bilo menda s tem na žalost tudi konec. |
Slovarček:
- gmašno: lepo oblečen, za k maši,
- mjerkej: pazi.
____________________________________________________________
Viri:
- Lojzka Vidrih — Žnidaršič
Kraj: Cerknica
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Žnidaršič – Šentek
Skenirano: 26. 4. 2011 Matjaž Žnidaršič – Šentek
Oblika: Skenirana fotografija
RSS - Posts
”Saprabolt nazaj” je bila tudi ena prava slovenska kletvica, ko pravijo da imamo le uvožene.
Ni rada hodila v cerkev, je šla rajši kar sama za skedenj:«Imam tam bl mjir, pa se lahku kar sama z bugam zmenjva, kar se mava za zmenjt«.
Ko sem to prebral sem se spomnil na že pokojnega starejšega sovaščana,ki je vedno govoril ” Prmejduš jaz verujem v boga ampak ne rabim nobenga posrednika vmes”