1939 Velike Bloke — Gostilna Franja Bratok

Fotograf se je na poletni dan povzpel na zvonik bloške cerkve Marijinega vnebovzetja in napravil posnetek proti vzhodu. Nastala ja razglednica, ki prikazuje del dolenjega konca vasi okoli spodnje štirne. Ta je bila zgrajena leta 1905, dve leti za zgornjo štirno. V obe štirni še danes priteka pitna voda s prostim padom iz izvira pod Bloškim hribom v nekdanji vojašnici, bodoči obrtni coni.

Nad vasjo se daleč v goli Bloški hrib zajedajo njive Pri potokah in Strme njive. Vse so zasejane in obdelane. Goli Bloški hrib je bil vzletna točka Bloške jadralne šole, posebej kadar je potegnil jugozahodnik. Italijani, ki so  leta 1941 zasedli vojašnico v Velikih Blokah, so vas obdali z bunkerji in  v pobočje hriba z oranjem vrezali velikanski napis “VINCEREMO” — zmagali bomo. Že naslednje leto so vojno izgubili in po vojni so vojaki JLA napis poravnali in napisali prav tako velikega, novega “TITO”. Rdeči bor je sčasoma  prerastel vse skupaj  in na Bloškem hribu je gozd do njiv, ki se danes večinoma le kosijo.

Dolenji konec vasi je 27.2.1918 prizadel hud požar. Večina moških je bila na fronti , cerkvenih zvonov ni bilo, ker jih je za topove vzela avstrijska vojska, tako da niso mogli klicati na pomoč. Časopisni dopisnik “Slovenca” je o tem poročal takole:

“Ni bi’lo plat zvona, zato velika nesreča, ker so ljudje došli vse prepozno. Dne 27. svečana ob pol dveh popoldne je par otrok zakurilo pri hlevu Jurija Hitija po domače pri Reparju in v hipu je bilo pet hiš z gospodarskimi poslopji v ognju. Rešiti niso mogli ničesar, če izvzamemo nekaj obleke, nekaj polomljenega pohištva, nekaj vozov in živine, tako da so zapadla ognju vsa poslopja: pet hiš, pet hlevov, šest skednjev, štirje kozolci, dve drvarnici, ena lesena, ena zidana kašča in ena čumnata. Poginila sta dva vola, ena krava in en prešič. Starega Reparja so komaj, ker se je streha že podirala, z največjo nevarnostjo rešili gotove smrti. Zelo se je poškodoval tudi Gorjup, podžupan Modic, ki je hotel odpreti hlev, da bi rešil Reparjevo živino, pa se je streha nanj podrla. Ima hude opekline na obrazu in desnici.

Hvala bogu, da ni bilo burje, sicer bi šla vsa vas! Pogoreli so sledeči posestniki: Marija Cimperman št.17 (Jeršan), Jožef Drobnič št.18 (Ivanov), Matija Rudolf št.19 (Gregorc), Jurij Hiti št.20 (Reparčni), Petrič št.21 (Endrjač), Janez Modic št.22 (Gorup), Franc Mazi št.23 (Blažev), Janez Zgonc št.24 ( Pavlov). Prihiteli sta dve domači brizgalnici, iz Žirovnice, Grahovega, Starega trga in Loža. Škode je okoli 125.000 kron. Kličemo vse, da bi priskočili na pomoč. V spomin kličemo, da smo imeli lansko leto grozno sušo, da ni bilo skoraj nič pridelkov, da ni zdaj skoro nič vode, da bi se moglo napraviti desk itd. in da sploh vlada v vsaki stvari neznosna draginja. Beda je velika, pomagajte!«

Ta del prispevka je povzet po knjigi Janeza Kebeta » Loška dolina z Babnim poljem« izdani  leta 1996, v oklepaju pa so dodana takratna hišna imena.

Na te izrezu sta nasproti štirne Pavlova hiša na levi in Blaževa hiša na desni. Tako kot večina hiš v tem delu vasi sta kriti s slamo in imata ostrešje s t. im. “čopom”.  Med hišama je le ozek zakap. Vse hiše so imele v podaljških  hleve, skednje, na vrtu pa kozolce.

Na levi strani štirne je Marentova hiša z dvema dimnikoma. Hiša je bila vzdolž slemena razdeljena med Spodnje Marentove (proti vodnjaku) in Zgornje Marentove (Medenove). V starih časih sta si na tak način enotno hišo razdelila brata Modic. Tudi te hiše danes ni več.

Osrednja stavba na tej razglednici je trgovina in gostilna, katere lastnica je bila Franja Bratok, ki se jo je prijelo ime “Pri Bratovki”. Poleg te gostilne sta v Velikih Blokah takrat delovali še dve, pri Lipetu in pri Lenčku.

Gostilničarka je v času gradnje bloških vojašnic prišla iz Cerknice in kupila prostor nekdanje Enžakove in nato Rozmanove hiše ter zgradila večje poslopje. V pritličju je odprla trgovino, gostinski prostor, imela je tudi kuhinjo in skladišča. V nadstropju pa je bilo stanovanje za gostilničarko in sobe za oddajanje. V času gradnje nove hiše je imela v najemu prostor za trgovino pri Pajku.

Kmalu po drugi svetovni vojni se je Franja odselila, hišo sta kupila Zofka in Lojze Škrabec — Malizjeva. Tudi Malizjevi so prostor trgovine dali v najem najprej za trgovino Škocjan, nato pa za čevljarsko delavnico Stanetu Mestek in Turšiču. Tudi Malizjevi so v hiši oddajali sobe. Danes so lastniki hiše Dondićevi.

Vzdolžno ob cesti proti Novi vasi stoji ob vodnjaku hiša z dvema dimnikoma. To je Jožkotova hiša, v nadaljevanju pa pod isto streho Gočeva z vhodom obrnjenim proti Novi vasi.

Na levi strani je za Blaževo Gorupova hiša z mostovžem in za njo novejša poslopja Endrjačeve hiše, kašče s polkrožnimi okni in hlevom. Vse je na novo pokrito s “ternitom”. Endrjač — Jože Rudolf je bil pred vojno župan občine Bloke in so se tudi zaradi njegovega vpliva vojašnice zgradile v Velikih Blokah.

Za Endrjačevo hišo je viden tudi del z opeko krite Reparčne hiše z gospodarskimi poslopji. Danes te hiše ni več, parcelo sta kupila Endrjač in Gregorc.

Lepo novo streho je imela tudi Enžakova hiša in kašča za njo, sosednja Srnelova z dvema mostovžema in brez dimnika pa že kaže rebra. Tudi te hiše ni več, danes je tam Froletova garaža.

Razglednico je najbrž založila Franja Bratok. Mariji Drobnič — Gočevi, ki je bila usmiljenka v Radečah pri Zidanem mostu, sta jo poslali njena sestra Ivana in soseda Mici Anzeljc — Joštova. Sredi aprila, ko sta pisali razglednico, se je tudi na Blokah začelo delo na polju in usmiljenki je bilo najbrž dolgčas po domačih njivah.

Avtor prispevka je Lojze Mazij.

Vir: Lojze Mazij

Dopolnjeno 2. 12. 2012

Fotografija je objavljena v knjigi: Dežela ob Cerkniškem jezeru, Marjan Slabe, Milan Škrabec, Janez Šumrada, Cerknica 1990, stran 110.

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Bronislava Žurga
Skenirano: 26. 6. 2111
Oblika: razglednica