Skip to content

1936 Rakek – Kmečki fantje

28. 11. 2012

Člani društva kmečkih fantov in deklet so se fotografu nastavili pred Ljudskim domom. Seveda pražnje urejeni, tako kot se za fotografiranje spodobi.

Društvo kmečkih fantov in deklet je bilo na Rakeku ustanovljeno v začetku leta 1933. Pobudo za ustanovitev je dal Line Žagar, ki je bil študent v Ljubljani in tako povezan z naprednimi mladinskimi organizacijami. Pravila društva je predlagal Anton Puntar, oblast pa jih je odobrila 28. avgusta 1933. Pripravljalni odbor so sestavljali:

  • Line Žagar – dijak,
  • Ladislav Zajec – uradnik,
  • Vincenc Steržaj – sin gostilničarja in posestnika,
  • Anton Meršek – zasebnik,
  • Janko Kovšca – krojač in
  • Anton Puntar – zasebnik.

Ker je vse delo več ali maj opravljal Line sam, je društvo kmalu po ustanovitvi prenehalo delovati. Po njegovem odhodu v Ljubljano ni bilo namreč nikogar, ki bi društvo vodil naprej, pa tudi Rakovci so bili bolj naklonjeni Sokolu. Kljub temu  je društvo v zgodovini pustilo neizbrisen pečat. Zakaj, boste izvedeli na koncu.

V začetku je društvo poprijelo za delo z vsem zagonom in uprizorilo igro “Hlapec Jernej in njegova pravica”, pri kateri je sodelovalo 60 članov društva. Režiral je Ferdo Delak iz Ljubljane. Vaje za igro so bile pri Ševarju (danes Furman). Igralci so bili domačini, med njimi tudi sokoli, nekatere pa je pripeljal Line iz Ljubljane, ki je bil tudi plačnik, priskrbel pa je tudi ves material za izdelavo odra, kulis in vse ostalo.

Uprizoritev je bila v Lavričevem parku. Za razsvetljavo je tudi poskrbel Line tako, da je dal napeljati električni tok z domače žage (bil je sin tovarnarja Franja Žagarja). Plakate je lastoročno izdelal Mile Gornik. Dramsko delo je bilo v očeh oblasti nevarna literatura. Ker je Line veljal pri oblasteh za uglednega moža, pa tudi veljaki Živkovićeve diktature so takrat že nekoliko popustili, oblast ni preprečila prireditve.

Uprizoritev na prostem in velika propaganda sta na noge spravili vso Notranjsko. Vsa društva so za udeležence organizirala prevoze. Večinoma so bili to lojtrski vozovi s konjsko vprego in so bili bogato okrašeni. Po vsem Rakeku so bile obešene zastave in po stenah veliki napisi. Uprizoritev in način izvedbe sta na gledalce iz drugih krajev napravila močan vtis ter spodbudila druga društva za tovrstno kulturno dejavnost.

Odjeknila pa je tudi pri oblasteh – kot rdeča manifestacija – zato so bile nadaljnje prireditve prepovedane.

zadnja vrsta: Pepi Vidrih, Janez Steržaj, Šemrov, Janko Kovšca, Jože Dovjak, Stane Kovšca

srednja vrsta: Milan Debevc, Franci Albreht,

sedijo: desni Mirko Vidrih, ostalih dveh se ni spomnil

Mirko Vidrih je bil čevljar in je delal do smrti. V zvezi z njim bi povedala dve anekdoti.

Ko spomladi pospravimo škornje, se spomnimo nanje šele, ko zapade prvi sneg v jeseni, ki nas, tako kot komunalce, vedno preseneti. Takrat ugotovimo, da so škornji potrebni tudi popravila. Meni jih je vedno popravljal Mirko in vedno se mi je mudilo. Ko me je tako nekoč vprašal, kdaj bi jih rada imela popravljene, sem rekla da včeraj. “No,” je rekel, “potem pa kar včeraj pridi iskat!”

Naslednjič sem nesla k njemu pas, da bi mi napravil še kakšno luknjo – v nazaj. Tedaj sem imela 48 kil in noben pas mi ni bil dovolj kratek in z dovolj luknjami. Mirko je imel posebno orodje za luknje vseh velikosti in mi je naredil lukenj, koliko sem hotela. Ko sem ga vprašala, koliko sem dolžna, mi je odvrnil: “Za luknjo narest pa še nobeni nisem računal!”

Pokrit je bil pa vedno. Najbrž zato, kr je bil bos po glavi. Bereto je nadomestila pletena kapica pozimi, v ostalih letnih časih pa bejzbolska kapica.

zadnja vrsta: Ivan Klemenc, Franc Klemenc, Tone Zidar, Poldi Zidar

srednja vrsta:  Tone Intihar, Ivan Šemrov, Pepi Kranjc, nepoznan

sedijo: župnik Štrajhar, prof. Franc Šuštešič starejši, Franc Pirc-pevovodja, Metod Arko

Jože Urbančič-Zidarjev

Če bi bile vse fotografije opremljene takole! Vse vemo, kdo, kdaj in kje. Osebe pa je prepoznal gospod Stane Kovšca.
____________________________________________________________

 

 

 

 

Kraj: Rakek
Datum: 1936
Avtor: neznan
Zbirka:
 Stane Kovšca
Skenirano: 18. 8. 2012 (Ivanka Gantar)
Oblika: fotografija

Dodajte komentar

%d bloggers like this: