Skip to content

1907 Cerknica – Na Placu

30. 11. 2012

Pogled  od Šrangarjeve proti Kravanjetovi hiši nam je ostal domač do današnjih dni, saj  Plac  v grobem ni bistveno spremenil svoje podobe. Se je pa skozi preteklo stoletje precej spreminjala  namembnost objektov na glavnem trgu.

Tokrat lahko vidimo tri od štirih trgovin na Placu,   (tudi)  zaradi katerih je bil pred sto leti ta del Cerknice precej  živahen.  Majhne trgovine so bile  založene z vsemogočim blagom za gospodinje, za obrti, s čevlji in obutvijo, s špecerijo, kozmetiko…

Prva z leve je trgovina Edvarda Pogačnika, pozneje Alojza Krošlja.  V stavbi Hranilnice in posojilnice sledi trgovina Ivana Lavriča, pozneje Minke Lovko – Dehinče z Brezij.  Poleg visoke Kravanjetove hiše na sredini slike je desno trgovina Milana Kravanjeta, ki je imel imel v svoji raznovrstni ponudbi tudi eksplozivne predmete za miniranje skal.  Trgovino je imel še  Jože Udovič v levem taboru, ki pa nam je pogled ne razkriva.  Okrog lipe je bilo središče kramarskih sejmov.  Desno stoji  stara lipa,  ki je dočakala častitljivo starost 279 let; ob desnem robu  slike pa vidimo  vogal Turšičeve hišice in delavnice.

Pogačnikova trgovina ima velika okna z masivnimi lesenimi polkni, ki so po potrebi objekt varovala pred neprilikami in nepridipravi.  Najbrž okna niso bila  toliko izložbena,  kot namenjena čimboljši osvetlitvi prostorov, saj ne gre pozabiti, da je bil kraj elektrificiran šele 20 let po nastanku (odpošiljanju) te fotografije.  Ob vhodnih vratih je nameščen rdeči poštni nabiralnik, pred hišo poležava pes, ki najbrž čaka svojega gospodarja ali pa kak priboljšek.

Pred vhodom naslednje stavbe, hranilnice in posojilnice, stojita dva gospojsko oblečena možakarja. Tisti na desni se zdi vidno zadovoljen z opravljenim poslom.  Nad hranilnico in trgovino je bila v zgornjem nadstropju velika prireditvena dvorana,  ki so jo uporabljali predvsem člani orlovske organizacije.

Po nekaterih vidnih znakih sklepamo, da je fotograf ujel utrip  nekega pomladnega popoldneva, a prisotni ne dajejo vtisa naglice, pač pa se zdi, da jih je fotograf lepo postrojil in poprosil za trenutek pozornosti. 

Plac so zaznamovali nam znani in neznani ljudje, ki so v tem predelu bivali ali so sem prihajali samo po opravkih.

Jurija Turšiča smo že spoznali, tele zanimivosti o njem pa morda še niste slišali.

»Če verjamete, al’ pa ne…

Torej tale se je zgodila v Cerknici. Da je resnična, mi lahko povedo vsi Cerkljanje in Cerklanke, Rožančev Janez, Jermanov Tone, Homovc in Logar in Samich Andrejc in še mnogo drugih, ki so prileteli iz cerkniškega gnezda. Saj če bi ne bila resnična, bi se je ne upal zapisati, ker bi prišle “opetce” name posamič in v parih.

Živel je njega dni v Cerknici mož, Jurček po imenu. Bil je slaven slikar in je slikal sobe in “šiše” po vsej Menišiji in so ga poznali tje do Ribnice in so ga klicali na delo. Takrat še nismo poznali papirarjev, ampak smo sobe slikali po “muštru”: V eni, dveh, ali treh barvah, kakor je bila hiša premožna. Jurček jo imel levo roko malo pohabljeno, je ni mogel stegniti, ampak je bila vedno sključena. Pa mu je to prav hodilo pri slikanju. Z levo, pohabljeno roko, je držal mušter, z desno pa čopič. Ej, pa kako je slikal. Po stenah so nastale vsled njegove umetnosti najlepše rože, kakoršnih svet še ni videl, ne na vrtu in ne v cerkvi.

Radi smo ga imeli, je bil dober človek, samo ena stvar mu je grenila življenje: imel je namreč strašansko hudo ženo. Naj je napravil še tako prav, njegova boljša polovica mu je v se stadlala in pregodrnjala in prejezikala. Pa da je kaj rekel nazaj! Takrat sta jo pa ucvrla iz sobe v kuhinjo, iz kuhinje na dvorišče in okrog Tabora, kjer je Jurček stanoval. In tudi padlo je po Jurčkovem hrbtu, če ni bil dovolj uren. Tržani so vedeli, da je Jurček pod kuratelo, pa je moral radi tega marsikatero prestati in požreti.

Pa mu je to presedalo, in je tuhtal, kaj bi napravil, da bi dobil pri tržanih cerkniških kredit, da je mož in da se žene ne boji. Pa jo iztuhta in predlaga ženi, da ji kupi en čisto nov gvant in pa židano ruto z največjimi rdečimi rožami, ki se dobe pri Kravanjatu, če bo enkrat ona bežala pred njim, da bodo ljudje mislili, da jo podi. Žena se polakomni novega gvanta in pisarit rute, pa pristane, da jo bosta udrla v nedeljo, ko bodo šli ljudje od prve maše, okrog Tabora.

Nedelja pride; ljudje se vsujejo od maše in takrat jo udereta žena in Jurček iz hiše, ona naprej, on za njo. Spotoma je Jurček pobral še sekirico, da bo dobil pri ljudeh še večje spoštovanje. Ko žena vidi, da leti Jurček za njo s sekirico, začne se dreti na vso moč, ker je mislila, da se gre zares. Ljudje so kar ostrmeli, ko so videli, da Jurček ustrahuje ženo in da so napak sodili. V tem se pa Jurček spotakne, toporišče od sekire prileti ženici v nogo. Pa se obrne huda ženica nazaj in nad Jurčka, ki se je pobiral s tal: “Tok tako! S sekiro me boš? Kaj sva se tako zmenila? Le počakaj, ti prikazen prikazana, jaz ti bom že pomagala!” Pa začne ubogega možička obdelovati, da so kar cunje v kraj letele.

Jurček je moral plačati stavo, toda od tistega časa sta vedno napravila tako, da je on letel naprej, ona pa za njim.«

Nisem našla pomena besede opetce, zato prosim, da mi bralci pomagate.

Pošiljatelj je dopisnico s pozdravi iz Cerknice naslovil na spoštovano gospico Mici Janter v Velike Lašče na Dolenjsko, da bi jo povprašal, kako se kaj imajo v Laščah in ali je kaj novega. Na hrbtni strani dopisnice je veliko prostora za naslov, za sporočilo ga je pa zmanjkalo, zato je pošiljatelj čečkal kar po sliki.

Poštni žig nam izda, da je bila dopisnica odposlana leta 1907. O poštni znamki za 5 Hellerjev pa smo se lahko že poučili prav pred kratkim.

Slovarček:

  • plac: prostor, trg
  • Kravanjetova: Kravanjeva
  • gospojsko: boljše, gosposko
  • postrojiti: razporediti
  • Cerklanje, Cerklanke:  Cerkničani, Cerkničanke
  • opetce: ?
  • šiše: hiše
  • papirarji: papirnice
  • mušter: vzorec
  • stadlati: skritizirati
  • kuratela: skrbništvo
  • tržan: prebivalec trga
  • tuhtati: razmišljati
  • gvant: obleka
  • židan: svilen
  • čečkati: pisati

Viri:

Kraj: Cerknica
Datum: 1907, razglednica je bila poslana iz Cerknice 1907
Avtor: neznan
Zbirka: Valentin Schein
Skenirano: 12. 7. 2012
Oblika: razglednica

Advertisements
6 komentarjev leave one →
  1. 2. 12. 2012 13:09

    Popravek in pojasnilo: “pisarit rute” so verjetno “pisane rute”. Najbrž stavec v tiskarni ni bil slovenskega izvora. “Bi prišle opetce name…” pa pomeni nekako “bi šolne metali za mano”.

    Všeč mi je

  2. medvedd permalink
    2. 12. 2012 18:45

    Interesantno je, da so vse osebe na fotografiji pri miru in gledajo v smeri fotografa. Ali načrtno pozirajo, kar je najbolj verjetno,ker gre za razglednico, ali pa je fotografiranje tako privleklo pozornost mimoidočih, ker fotografiranje s fotoaparatom takrat ni bilo tako pogosto. Fotografija je lepa, zanimiva je streha Kravanjetove hiše.

    Mislim pa da je fotografija starejša, ker so na fografiji “1906 Cerknica – Razglednica tabora”, pred stavbo hranilnice – posojilnice stopnice. Zato mislim da je ta slika “na placu” starejša, poslana pa je seveda lahko 1907. Ne glede na to, članek je zelo lep in lepo prikazuje najlepši (za mene) del Cerknice.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1952 Cerknica — Na mostu « Stare slike
  2. 1935 Cerknica — Z volmi na Placu « Stare slike
  3. 1932 Cerknica – Urbancov tabor | Stare slike
  4. 1963 Cerknica – Šoferji | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: