1956 Rakitna — Pluženje 1
7. 12. 2012
Leta 1956 je zapadlo kar precej snega, zato ni bilo enostavno odpreti poti in ceste. Ko je prenehalo snežiti, so v lesen plug zapregli 6 parov konj in ga potegnili iz Cerknice do Rakitne.
Za vsakim parom konj je bila zaprežena prva prema sani. Prve preme sani so omogočale povezovanje parov konj. Na saneh so imeli furmani tudi žakelj z deteljo, da so lahko konje nafutrali.
Kolono s plugom je v Rakitni fotografirala novinarka. Vsak furman ji je dal naslov in ko so bile fotografije narejene, jim ji je poslala po pošti.
 |
To sta Levštkova konja Japec in Mufa. Mufa je bila prej Klemenova kobilca in smo jo v starih slikah že spoznali. |
 |
France Urbas — Levštek. Razoglav, oblečen v bundo in obut v gumijaste škornje. Na rokah kljub mrazu nima rokavic. Pa tudi drugi furmani in cestarji jih nimajo. Takrat izgleda, da so bili ljudje bolj odporni proti mrazu. Kot, da jih ni zeblo. |
 |
Od leve si sledijo:
Ostalih treh nismo več prepoznali. |
Vir:
- Stane Šajn
1 sprememba 12.12.2012
Kraj: Rakitna
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Stane Šajn
Skenirano: 4. 7. 2012
Oblika: fotografija
11 komentarjev
leave one →
RSS - Posts
zelo zanimiva slika mladina si verjetno ne predstavlja kako je poteklo pluženje ne tako dolgo nazaj
Zanimivo, res. Spomini, spomini…
Mi otroci z Jezera smo se večkrat peljali na plugu. Med eno in drugo stranico je bila pribita deska (dila), verjetno za furmana..pa smo se prislinili in smo bingljali, sedeli….
Lepo je bilo hoditi tudi tik za plugom, “zdrslo” je bilo, pa smo se zaradi črnih gumastih “čoulou” prav imenitno drsali.
Še to so mi povedali o pluženju naše jezerske zabezane poti.
V plug sta bila navadno vprežena dva para konj. Vsak furman (vsaka prva prema) je moral imeti tudi svojega žlajfarja. Za cesto proti Jezeru, ki je bila mnogo nižja kot je sedaj, in vedno polna zametov, ki so bili zelo zbiti, pa to ni bilo dovolj. Pred konji so sneg razbijali s tlačenjem z dvemi pari volov, ki pa ni bil v sestavu vprege.
Jože Jakopin iz Velikih Blok je povedal, da se konji v globokem snegu niso dobro obnesli. Že res, da so hitri in močni a v snegu do “vampa” so spredaj vedno morali biti voli.
Ta slika prikazuje eno veliko opravilo, samo če pomislimno, da razdalija med Cerknico in Rakitno znaša približno 18 km (po googlu earth 17.5km). Po vseh naporih je bilo treba priti iz Rakitne še nazaj v Cerknico. Prepričan pa sem, da so pluženje na tej relaciji opravili večkrat v eni zimi, poleg tega pa so plužili tudi druge ceste po naših krajih
Včasih so se taka opravila opravljala s skupnimi močmi. Na tej sliki vidimo, da se je nekaj lastnikov konj zbralo in s skupnim delom je bila cesta splužena. Kljub garaškemu delu, tako za ljudi, kot za konje je bilo delo opravljeno. Danes imamo za take primere razno mehanizacijo in tehniko. Delo je narejeno hitreje in brez hujšega napora. Vendar pa se današnji čas razlikuje od starih časov v tem, da so se včasih ljudje ob tem združevali in pomagali eden drugemu, danes pa nam tega manjka.
Manjka pa nam seveda tudi takih lepih in zasneženih zim.
Dušan ali je podatek 6 parov (12 konj) pravilen ali 3 pare (6 konj) ?
To je 6 parov, kar je 12 konj.
Pozdravljeni,
iz zanesljivih virov lahko povem, da je 8. moški z zadnje slike Štritof Janez – Žan, rojen v Ponikvah, živel pa je v Dolenjih Otavah, in ne Knap. Prepoznala ga je njegova žena.
Lp,
Anamarija
Drugi z leve, s polhovko na glavi je podoben Ogrincu. On je nam oral ogrado.