1960 Stari trg – Osnovna šola
Leta 1956 so prvošolčki začeli svoje izobraževanje v Ljudski šoli, stavbi, kjer ima danes sedež občina Loška dolina, in je bila zgrajena menda še v Avstroogrski. Pred njo so stale tri lipe, o katerih izročilo pravi, da je srednja med koreninami skrivala steklenico s podatki o prvi generaciji učencev in učiteljev.
Rjave lesene šolske klopi in mize z odprtino za steklen črnilnik ter neštetimi »spominskimi« zarezami prejšnjih generacij so se držale skupaj, pod je bil iz lesenih desk, tabla na stojalu. Stranišče »na štrbunk«, ki je vonjalo po lizolu, je bilo v nadstropju, tekoča voda za učiteljev umivalnik in brisanje table pa pod oknom v potoku Brežiček. Ta je resda premogel tudi imenitno »štirno« s »trumpo«, da je bilo do vode lažje priti, vendar le večjim otrokom – reditelji malih »prvarčkov« so jo morali zajemati naravnost iz potoka, ker ročaja »trumpe« niso še dosegli.
»Štirna« še stoji, »trumpa« pa najbrž ne dela več in tudi Brežiček ne teče več tam, kjer je nekoč…
Copat takrat otroci niso uporabljali, nekateri tisto jesen niti čevljev ne. So že tisto leto hodili k pouku en teden dopoldne in en teden popoldne ali je bilo to nekaj pozneje…?
Učne knjige so se takrat vsako leto selile od otroka do otroka v družini, v vasi ali med sorodniki in znanci iz drugih vasi. Pogosto se je že ob začetku šolskega leta vedelo, kdo bo naslednji uporabnik – knjiga je bila rezervirana za otroka, ki se je prvi priporočil zanjo. Denarja za šolske potrebščine in vse drugo je bilo malo, zato so bile platnice učnih knjig vedno skrbno ovite v močan ovojni papir. Oslovska ušesa na zvezkih in knjigah so bila sramota in znak zanikrnosti, zato so bile zelo cenjene in obvezne šolske mape, v katerih so bile knjige in zvezki trdno povezani in na varnem pred mečkanjem.
Šolske torbe so bile tista leta večinoma od kdo ve koga podedovane aktovke, ki so se nosile v roki ali – le še redko – zelenkasti platneni nahrbtniki.
Vsebina šolske torbice za prvi razred leta 1956:
- mali 20-listni zvezek s črtami za lepopis
- mali 20-listni zvezek s kvadratki za računstvo
- čitanka
- računica (?)
- svinčnik in radirka v leseni, včasih doma narejeni peresnici, v Loški dolini po domače imenovani »jəglienək« ( bi to lahko pomenilo igelnik?? In če – zakaj?)
- šest malih barvnih svinčnikov
- malica v škrniclju ali zavita v papir ( kruh namazan z mastjo ali domačo marmelado, kruh in jabolko, suho sadje ipd.)
Ravnateljica šole je bila takrat Justina Krajc, prvi razred je učila Marija Benčina. Šola je bila tisto leto najbrž že osemletka, ki je nastala z združitvijo Ljudske šole in Nižje gimnazije ali pa se je to zgodilo v enem od naslednjih let.
S šolo se je leta 1957 čez – do oktobra podaljšane – počitnice zgodilo nekaj neverjetnega, da je skoraj ni mogoče prepoznati: v svetlih razredih, ki imajo nova okna z luknjicami za zračenje in parket po tleh, je čisto nova oprema – majhni stolčki in mize iz vezanih plošč ter velikanska tabla …
Vendar je pri pouku še vedno treba držati roke na hrbtu ali na mizi, le za torbe, ki so bile prej tudi za hrbtom, je zdaj prostor pod klopjo.
Spodaj v veži je garderoba s krožnim umivalnim koritom in stranišča na izplakovanje, kakršnih mnogi učenci niso še nikoli videli.
V nadstropju je nova mlečna kuhinja, kjer zdaj dobivajo v glavnem odmoru malico, ki jo (že?) (do) plačajo starši – kruh z marmelado, skuto ali oranžnim sirom »cheddar cheese« od UNRA-e iz Amerike, zraven pa mleko iz mlečnega prahu, belo kavo ali čaj.
Starši so navdušeni nad pridobitvami, otroci večinoma tudi, zato radi nosijo s seboj prtiček za malico in copate, doma skvačkane ali sešite iz ostankov blaga ali celo »telovadne«, kupljene » pər Minatə« ali morda »pər Teličə« …Kdor želi namesto prtička imeti novost – polivinilasto vrečko od mleka v prahu, ki je ni treba prati, jo mora plačati – če jo sploh dobi.
Tega leta (1957) se otroci v Loški dolini že lahko prijavijo tudi v Glasbeno šolo, med drugim k pouku klavirja.
Razstava knjig
V Knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu je bila do konca novembra 2012 na ogled razstavica starih šolskih knjig, ki so se uporabljale v letih 1956 – 1964 v takratni Osnovni šoli Stari trg. Učbeniki niso ohranjeni v kompletih, za mnogo predmetov pa jih takrat niti ni bilo. Prav tako ni bilo delovnih zvezkov, pač pa so si učenci zapisovali snov, večinoma po nareku učitelja ali tudi samostojno, zlasti v višjih razredih…
V vitrini starotrške knjižnice so na ogled naslednji predmeti:
1. Prva čitanka – listi z avtorjem in letnico nastanka so se med dolgoletno uporabo izgubili, a bogate, prav razkošne ilustracije so po vsej verjetnosti delo akad. slikarja Toneta Kralja. Kdo se ne bi v času, ko je bil barvni tisk še velika redkost, z veseljem učil iz take knjige!?
Knjigo so zanesljivo uporabljali že leta 1953 in še precej let po letu 1956, skupaj gotovo več kot deset.
2. Mapa za zvezke: za tisti čas razkošna, saj ima na prvi strani reliefno barvno fotografijo psa, znotraj pa poštevanko, abecedo in urnik. Mogoče se je prav zaradi tega ohranila tako dolgo.
3. Ciciban – ostanek platnic … : čeprav »prvarčki« prve mesece še niso znali gladko brati, so nekateri starši na priporočilo šole svojim otrokom naročili mesečnik Ciciban, ki so si ga šolarčki posojali med seboj. Najbolj so uživali v ilustracijah in kratkih pesmicah, iz njega pa so včasih brali tudi pri pouku. Ker je bilo izvodov premalo, sta gledala v čtivo po dva ali več učencev skupaj.
4. Druga čitanka, sestavila Josip Ribičič in Venceslav Winkler, ilustriral Lojze Perko, DZS Ljubljana 1955. Čudovite črno- bele risbe Lojzeta Perka so nekateri otroci z veseljem pobarvali po svojem okusu.
5. Ker so na Dan republike 29. novembra postali pionirji, zdaj berejo tudi revijo Pionir.
6. Tu in tam kdo že ogleduje in prebira knjižice iz zbirke Čebelica, še raje posluša, ko glasno bere starejši brat ali sestra.
7. Tretja čitanka: sestavili Vlado Rape, Josip Ribičič in Venceslav Winkler, DZS; Ljubljana 1957. Ilustracij je le še malo, avtor ni napisan, a lahko domnevamo, da je to spet Lojze Perko, dodanih je nekaj črno-belih fotografij. Med teksti najdemo tudi snov iz dediščine jugoslovanskih narodov, na primer zgodbo o Nasredinu, med avtorji pa Vuka Karađića, Vladimira Nazorja in Branka Čopića ter Pastuškina in Kručila, katerih imeni zvenita nekam rusko.
8. Četrta čitanka, uredili Vlado Rape, Josip Ribičič in Venceslav Winkler, DZS ljubljana, 1957. Poživlja jo nekaj črno-belih fotografij. Vsebuje veliko večino slovenskih avtorjev, od ljudske snovi in slovenskih klasikov do takratnih sodobnih avtorjev – celo za drobec Matevža Haceta – in le ščepec iz dediščine drugih jugoslovanskih narodov.
9. Računica za 4. razred osnovne šole, Rape – Sežun – Završnik, DZS Ljubljana, 1955. Vsebuje poglavja Spoznavanje števil in mer, Seštevanje celih števil, Odštevanje celih števil, Decimalna števila, Množenje celih in decimalnih števil, Merjenje in deljenje, Odstotni račun, Rimske številke, Časovni račun, Geometrija in Razne naloge.
10. Peta čitanka, uredili Stane Mihelič, Vlado Rape, Josip Ribičič in Venceslav Winkler, oprema in ilustracije Vladimir Makuc, DZS Ljubljana, 1959. Razmerje med slovensko in jugoslovansko literaturo je podobno kot v prejšnjih čitankah, pojavijo pa se tudi prevodi tekstov iz svetovne literature: Homer, Heyerdahl, Salten, Sienkiewicz.
11. Angleška vadnica za 5. razred osnovne šole, napisala Sonja Pestotnik, ilustriral in opremil Aleks Horvat, Mladinska knjiga.
Ljubljana, 1960.
Leta 1960 se v Starem trgu v 5. razredu začenja pouk angleškega jezika namesto prejšnje nemščine – nekaterim tudi ta v veselje in izziv, drugim v muko in pokoro. Vadnica pa je lepa in kadar je glava pretežka za nove besede tujega jezika, se učenci skrivaj razvedrijo z barvanjem sličic, ki ponazarjajo besedilo…
12. Matematika za 5. in 6. šolsko leto obveznih šol, napisal Jože Žabkar, Mladinska knjiga Ljubljana, 1959. Poleg risb in skic vsebuje tudi nekaj fotografij. Snov je razdeljena v naslednja poglavja: Uvod v geometrijo, Števila, Naravna števila, Geometrijski osnovni pojmi, Decimalna števila, Časovni računi, Razstavljanje števil, Somernost ali simetrija, Ulomki, Odnosi med količinami, Procentni račun, Trikotnik, Četverokotnik, Mnogokotnik.
13. Slovensko berilo III, pripravila Erna Musar s sodelovanjem Marije Jamarjeve in Rozke Štefanove, DZS Ljubljana, 1962.
Poleg velikega izbora iz slovenske klasike najdemo tu – resda miniaturne – prevode iz srbske, makedonske, ruske, francoske in ameriške literature. V tej knjigi je objavljena tudi pesem Maričke Žnidaršič: Talec.
V Opombah je dodan Abecedni seznam manj znanih besed in krajevnih imen, rekel in tujk z izčrpnimi razlagami.
14. Nekateri učenci prebirajo revijo Kurirček, ki je začela izhajati nekako v tem času in prinaša predvsem zgodovino in spomine na narodno osvobodilni boj.
15. Slovensko berilo IV, pripravila Erna Musar s sodelovanjem Marije Jamarjeve in Rozke Štefanove, DZS Ljubljana, 1959.
Vsebuje izbor iz slovenske in svetovne literature podobno kot Slovensko berilo III. V knjigi sta tudi dve pesmi Maričke Žnidaršič: Pred zimo 1941 in Tam čez za Matajurjem.
Tudi tu najdemo v Opombah zelo koristen Abecedni seznam manj znanih besed in krajevnih imen, rekel in tujk z razlagami.
16. Aritmetika in algebra III za VII. Razred osnovnih šol, France Šušteršič, DZS Ljubljana 1959. Poglavja: Relativna števila, Računanje z občimi števili, Kvadrat in kub ter kvadratni in kubični koren, Deljenje občih števil in Rezultati nalog.
17. Srbohrvatsko berilo za VII. In VIII. razred osnovnih šol, sestavil Janko Jurančič, Mladinska knjiga Ljubljana, 1961. Vsebina je razdeljena na tri dele: Narodna književnost, Umetnička književnost in Gramatika. V opombah piše, da je knjiga urejena po načelih skupnega hrvatskega in srbskega pravopisa. Tiskana je v latinici z izjemo nekaj cirilskih vstavkov. Na koncu je dodan slovar besed – Rečnik. Knjigo, ki se je uporabljala tudi v VIII. razredu, bogati nekaj črno-belih fotografij in risb.
18. Pri pouku srbohrvaščine so uporabljali tudi mesečno revijo Vesela sveska, ki je izhajala večinoma v latinici, nekaj številk pa tudi v cirilici.
19. Angleška vadnica III, Anton Grad, DZS Ljubljana, 1958. Nekoliko zahtevnejši učbenik z zabavnimi lekcijami in prav takimi ilustracijami ter dodanim slovarjem. Uporabljal se je občasno, odvisno od učitelja.
20. Zgodovina za VIII. razred osnovne šole, Ferdo Gestrin, Jože Hainz, dr. Metod Mikuž, Mladinska knjiga Ljubljana, 1961. Obsega poglavja: Revolucionarno leto 1848 v Evropi in jugoslovanski narodi, Obdobje po revoluciji ( 1849 – 1870), Doba imperializma in jugoslovanski narodi, Obdobje med obema vojnama, NOB jugoslovanskih narodov in graditev socialistične Jugoslavije. Učbenik bogati več črno-belih fotografij, zemljevidov in risb.
21. Fizika za VIII: razred osnovnih šol, Kvaternik, Štalec, Žabkar, DZS Ljubljna, 1963. Poglavja: Optika ali nauk o svetlobi, Osnovni pojmi elektrike, Elektromagnetizem, Elektronika, Jedrska fizika. Dodani sta Preglednica shematskih znakov in Periodni sestav elementov.
22. Slovensko berilo IV, pripravila Erna Musar s sodelovanjem Marije Jamarjeve in Rozke Štefanove, DZS Ljubljana, ponatis iz leta 1964.
Razstavljenih učbenikov ni ravno veliko, vendar dovolj, da nakažejo, kako drugačno, mnogo skromnejše v vseh ozirih, je bilo šolanje nekoč – pa vendar dovolj dobro, da so se učenci tistih generacij uspešno izšolali za najrazličnejše poklice na poklicnih, srednjih in visokih šolah.
Prispevek je napisala: Milena Ožbolt
Kraj: Stari trg
Datum fotografije: 1960
Avtor: Foto Erjavec – Stična
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 12. 11. 2012
Oblika: dve fotografiji
Trackbacks
- Stari trg 1956/57 – 1. razred « Stare slike
- 1960 Lož – Pogled na mesto | Stare slike
- 1953 Stari trg – Justina Krajc (2) | Stare slike
- 1962 Lož – Štierna | Stare slike
- 1928 Ljubljana – Grabnarjeva mama v trgovski šoli | Stare slike
- Nova vas 1958/59 – 3. razred OŠ | Stare slike
- 1962 Stari trg – Kolajeva hiša | Stare slike
- 1960 Stari trg – Moški pevski zbor DPD Svoboda Loška dolina se predstavi | Stare slike
kako zanimivo!!!
super!