1962 Grahovo – Za Zadružnim domom

Tovarna pohištva Brest se je tistem času močno razvijala in povečevala proizvodnjo pohištva. S tem vzporedno se je večala tudi potreba po novi delovni sili. To je bil eden izmed večjih razlogov, da  je takrat v naše kraje priseljevalo veliko ljudi  iz drugih  republik takratne skupne države Jugoslavije.  Da bi se zagotovilo zadostno število delavcev v proizvodnji je zaposlovanje le teh potekalo tudi na tak način, da so jih predstavniki Bresta sami iskali in “novačili” po drugih repubikah izven Slovenije. Interesentom, ki jih ni bilo težko dobiti, je bil urejen prevoz v Slovenijo,  zagotovljena nastanitev ter stalna služba na Brestu. Na tak način je iz Hrvaške v Slovenijo prišla tudi ta skupina mladih na sliki. Dekleta so stanovala v Grahovem, v stavbi, ki so ji rekli Kovačija.  Stanovanjski pogoji so bili slabi, saj  je v eni sobi je prebivalo sedem ljudi, sanitarije pa so bile slabe. Stranišče “na štrbunk” je zunaj, kar je bilo še posebno v mrazu vse prej kot primerno. Na”šiht” so vsak dan pešačili iz Grahovega v Brestovo tovarno v Martinjak in nazaj.

Zadružni dom, katerega del se vidi v ozadju slike je bil eden izmed številnih zadružnih domov po Sloveniji. V njih so se takrat vsak vikend prirejali plesi z živo muziko in različne druge prireditve, kjer so se ljudje družili, spoznavali in zabavali. V tistih časih in tudi kasneje, so imeli zadružni domovi kar veliko vlogo v družabenem življenju.

Kot je bilo že omenjeno, so se mladenke in mladeniči v naše kraje priselili zaradi zagotovljene stalne službe, ker tega doma niso mogli dobiti. Vsi so bili samski oz. neporočeni in so izkoristili dano priložnost za uresničitev sanj po boljšem življenju in samostojnosti.  Tak korak kot so ga naredili ti mladi ljudje je bil gotovo težak, saj so se iz okrilja domačega doma, podali v tuje kraje. Negotovost in strah pred neznanim sta bila  velika, vendar so ju s pridnim in poštenim delom premagali in si ustvarili svoje življenje.