Skip to content

1960 Dolenja vas – Mama kuha kosilo

28. 02. 2013

V vasici Topol nad Begunjami se je 1889  leta pri Francetovih rodila punčka, ki so jo krstili za Frančiško. Do poroke se je pisala  Kranjc. Ko se je leta 1921  poročila v Dolenjo vas k Malgovim, pa je dobila nov priimek, Levar. Umrla je v starosti petinosemdeset let.

To je Malgova mama Francka. Bila dobra gospodinja in prava mojstrica šivilja.

Kuhala je na starem zidanem štedilniku, ki ga je zakurila vsako jutro še preden je vstala ostala družina. To je bil njen vsakdan.

Srce vsake kmečke hiše, pa naj je bila to bogata domačija ali preprosta kajža, je bila kuhinja,  v njej za štedilnikom pa mama. Tak je bil pojem doma nekoč, toplota štedilnika, je dajala domačnost, še bolj vonji, ki so se vili ob kuhanju preprostih jedi. A toplota ni prihajala le od štedilnika. V kuhinji je grela dobrota in ljubezen mam. Mame, stare mame, včasih tudi tete, ki so znale včasih dobesedno iz nič skuhati prave dobrote. Za praznike je zadišalo po piškotih, poticah. Na štedilniku se je vedno nekaj kuhalo, grelo, čakalo, …  tam na oklep potegnjeno, …

Prvi najpogosteje povedan in zapisan povedni stavek, ki smo ga otroci zapisali v prvem razredu je bil: ”Mama kuha kosilo,” drugi povsem enakovreden: ”Oče seka drva”.

Ženske tistega časa so bile pokrite v temne rute, zato so delovale staro. Zadaj so vidna vratca od krušne peči. Krušno peč, ki je bila v hiši,  se je vedno kurilo iz kuhinje, bolj poredko iz veže.

Zidan šporget se v naših krajih pojavi po letu 1900, a to pri najbolj premožnih ljudeh. Modence so bile bele, za povezavo je bilo železno ogrodje. Dimnik je bil speljan tako, da je grel tudi rwr in kotliček z vodo, ki ni bil v samem štedilniku temveč malo desno ali levo nad njim, odvisno kako je bil speljan dimnik. Rob štedilnika je zaključeval 10 cm širok oklep, ki se ga je čistilo s finim šmirgəl papirjem. Da se po nesreči nisi opekel, je bila za zaključek okrog še varovalna železa šipka. Na štedilniku sta bili dve veliki lami, ki si ju lahko dvignil, kadar se je štedilnik ometalo od saj. V prvi lami nad kuriščem je bila odprtina s tremi rinki. Na sliki se vidi najmanjšega, ki je vzet ven. V litoželeznem loncu pokritem z rejnco že nekaj diši.

Na kotliček s toplo vodo je nameščena pipica, da si jo samo odprl. Če te pipice ni bilo, je bila vedno na voljo šjəfarca. Bakreni kotliček se je vedno čistilo s Sidolom in mehko bombažno krpo. Na njem se je poznal vsak prstni odtis. Če ni bil redno očiščen, ga je napadel volk.

Slovarček:

  • fini šmirgəl papir: droben smirkov papir
  • hiša: soba s krušno pečjo, prostor, danes bi temu rekli dnevna soba
  • modence: ploščice
  • ki ga je zakurila: v njem je zakurila
  • lama: litoželezna kuhalna plošča
  • rwr: pečica za peko
  • rejnca: pokrovka
  • šjəfarca : zajemalka
  • šporget: štedilnik na trda goriva
  • veža: prehoden prostor v stanovanjski hiši za vhodnimi vrati
  • volk: zelena umazanija na bakru

Viri:

  • ustni, Anica Žugelj
  • moji spomini
  • SSKJ

Kraj: Dolenja vas
Datum: okrog 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Žugelj
Skenirano:  21. 4. 2011
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: