1957 Unec – Gostilna Rogelj

V Rogljevi gostilni je bilo jesensko praznovanje. Ata se je nastavil neznanemu fotografu in ta ga je ovekovečil v kolesarski “uniformi”. Srajca je po tedanji maniri brez ovratnika. Ovratnik se je pripel posebej, če je priložnost zahtevala svečanejše oblačilo. Trenutno so v ženski modi prav taki ovratniki. Ampak za v gostilno tega ni bilo treba. Suknjič je bolj švoh in lahko si predstavljamo, da je bila jesen še kar topla.

Hlače so na korenček in spodaj spete, da jih ne bi prijela veriga kolesa.

V ozadju vidimo ostale goste. S stropa pa visijo grozdi.  Predvidevam, da so pravi in ne umetni in popestrijo gostilniško vzdušje.

Ata je bil zelo za hece, kar sem podedovala po njemu. Včasih je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču vinski sejem. Saj morda je še, ampak jaz nisem na tekočem. Ata je šel s prijatelji tja na degustacijo. Tam je bil postavljen en ogromen lesen sod v njem pa šank, kjer so točili vino za pokušino. Ko je ata s prijatelji odhajal ven, je zaprl vrata in potisnil rigelj do konca. Pa niso čakali, da bi videli, kaj je bilo potem, ko je hotel naslednji ven.

Ata ima nazaj počesane lase, da bi izgledalo, kot da se vozi s kolesom, kakor se tudi je. V ustih pa ima še preostanek cigare, ki jih sicer ni nikoli kadil. Kadil je kovaško Dravo. In ta je bila huda kot hudič.

Enkrat mi je v nedeljo zmanjkalo cigaret. V gostilno pa ne bi šla ponje. Prosila sem ata za eno Dravo. Vam povem, ko sem prvič potegnila, mi je kar gate tja not potegnilo. In je nisem pokadila do konca pa sem vseeno imela za cel dan dovolj.

Slovarček:

• švoh: lahek

Kraj: Unec
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 1. 2013
Oblika: fotografija